Ljubim tvojo noč …
Sladka žalost,
izpljuneš me kot divjo rastlino.
Prežvečiš me,
me umažeš in
potem zapleševa.
Tvoja noč se sladka in vročična
vzpenja stopnico po stopnico.
Tvoja noč se vzpenja kot spomin na kraj, prerešetan od svinčenk ali krogel.
Majhne luknje, majhni koščki tega, kar več ne zadošča
pred tvojimi škripajočimi in omahljivimi vrati,
tvoja noč je neskončna,
ne zmeni se za ključavnico in končno doseže del spomina, stkanega iz hropenja
ali krogel.
Bolna in čutna v svojem počasnem napredovanju.
Potem zdrsi s harmonikasto senco prek naših odsotnih teles.
Potem prispeta in obstaneta neusmiljena čakanje in tišina.
Prevedel Peter Semolič
Noria Adel, pesnica, fotografinja in vizualna umetnica, se je rodila leta 1980 v Alžiriji. Po končanem študiju umetnosti na akademiji za lepe umetnosti v Alžiriji, je odšla v Damask, v Sirijo, kjer je živela do leta 2011. Leta 2012 je prejela umetniško štipendijo UNESCA za literaturo »UNESCO-Aschberg Bursaries for Artists – creative writing«. Je avtorica ali soavtorica več pesniških zbirk in gostja različnih pesniških festivalov. Živi v Nemčiji kot svobodni književnik.
Latest posts by Noria Adel (see all)
- Noria Adel: „Rašymas yra politinis aktas“ – Literatūra ir menas, 23. december 2016 - 23. 12. 2016
- Pogovor z Norio Adel - 24. 4. 2016
- Noria Adel: *** - 12. 2. 2016