Najnovejše objave

Članek , Borut Petrovič Vernikov

O Borut Petrovič Vernikov (3 Člankov)
<p>Borut Petrovič Vernikov, rojen leta 1955 na Ptuju, je pesnik, literarni kritik, finančnik. Nekaj časa je deloval v statusu samostojnega kulturnega delavca, potem pa se je zaposlil kot direktor knjigotrštva. Danes se ukvarja s finančnim svetovanjem. Objavljal je v Dialogih, Sodobnosti, Naših razgledih in drugje. Piše tudi literarne ocene, kar nekaj jih je objavil v Književnih listih, največ jih je objavil na Radiu Slovenija v oddaji »S knjižnega trga.« Veliko njegovih pesmi je bilo predvajanih v oddaji Literarni nokturno. Po prvi zbirki, ki je izšla v samozaložbi, je pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph, izdal pesniško knjigo »Pesem nekomu, ki ima neskončno ime.« Trenutno največ objavlja v reviji Locutio, na fb, ter na MMC RTV SLO , kjer ob ostalih prispevkih in poeziji, v rubriki »Z zaprašenih knjižnih polic«, objavlja literarne ocene pesniških zbirk, ki so izšle pred več kot desetletjem, ter tako vabi bralce h knjižnični izposoji pozabljenih knjig. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene v tuje jezike. Deset njegovih pesmi bo pravkar izšlo v skupni zbirki »Kako smo se zaboravili u pesmi«. Zbirka bo izšla v Beogradu, v njej pa so zastopani povabljeni pesniki iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Trenutno pripravlja novo pesniško zbirko. Živi v Ljubljani.</p>

Borut Petrovič Vernikov: zunaj časa je vse mrzlo

zunaj časa je vse mrzlo bom živel če me poljubiš? tam ni stopnic v očeh je tema   zenice so slepe bom spregledal če me poljubiš?   zunaj časa je vse mrzlo tam ni krvi ne toplih besed tam misel še ni noseča tam je nekaj kar nima imena zunaj časa je vse mrzlo bom spregovoril če me poljubiš?   zebe me   v zapečatenem molku ne morem kričati nimam jezika da bi okusil pijačo križanega nimam prstov da bi se dotaknil križa zunaj časa je vse mrzlo bom vsaj sanjal če me [preberite več]

Pogovor z Borutom Petrovičem Vernikovim

Naj začnem pri knjigi, knjigah. Stephane Mallarmé je nekoč dejal, da vse na svetu obstaja zato, da bi se nekega dne izteklo v eno knjigo. Glede objavljanja  svojih knjig si izjemno »redkobeseden«, po zbirki, objavljeni v samozaložbi, ti je do zdaj izšla le še ena, pesnitev Pesem nekomu, ki ima neskončno ime (1995). Kaj je zate pesniška knjiga? Kateri razlogi botrujejo tvojemu tako dolgo trajajočemu knjižnemu molku? Očitno spadam med tiste, ki se ne morejo pohvaliti s kvantiteto. [preberite več]

Borut Petrovič Vernikov: Poslednja smrt

Spomin, skrit za zaveso molka, prekrit s senco ujete svetlobe … V zoglenela vrata vklesana podoba otroka, molči v objemu trohnobe … Na pogorišču ognjišča črnina smrti, v prahu praznina ugasle zarje, na nebu nevidna belina raztrgane niti pada v ubito morje … Tišina, tišina reže obzorje … Na zadnji stopnici spomina umira starec brez volje … V poslednji besedi umre bolečina. Tišina, tišina reže obzorje, prazna belina ugasne. Smrt izgine v vesolje, le kamen ob kamen še [preberite več]