Taniya Chakraborty: Esej o moji poeziji

Pravzaprav ne vem, kaj mi predstavlja poezija. Vem, da je odvisnost, ki se je ne znam znebiti. Ko se odvisnost izbere tebe, si nemočen. In tako sem srečno nemočna pred svojo strastjo, ljubeznijo.

Naslovnica za zdaj zadnje pesniške zbirke Taniye Chakraborty Putul manush (Mož lutka), ki je izšla pri založbi Signet v okviru Kalkutskega knjižnega sejma 2019.

Občutek imam, da poezija prihaja vame na nek nadnaraven način. To pravim zato, ker na zavestni ravni nisem vplivana od nikogar. Torej razlogov, zakaj pišem pesmi, ne poznam.

Poezijo sem začela pisati pri šestnajstih ali sedemnajstih letih, pred tem sem pisala prozo, zgodbe. Ki pa niso imele koncev. Pustila sem študij medicine, da bi se v popolnosti posvetila pisanju. Poezija je ogledalo v moji kopalnici, kateremu se lahko razkrijem, ne da bi se bala nasprotnih reakcij.

Rainer Maria Rilke je rekel, da usoda prihaja od znotraj. Torej je vsakdo ultimativni ustvarjalec. Tako občutim tudi pesništvo. Prav tako občutim, da moje pesmi niso vedno pisane na zavesten način. Bistvo pri pesmi je, »ali te ob branju prevzame ali ne«. Zato sodbe zame niso preveč pomembne.

Če se v popolnosti izročiš poeziji, ti bo vsaj z nečim to vrnila. Vendar pa je to potovanje težko. Poezija je zame tudi oblika umskega zdravljenja. Poezija ima moč zediniti ves svet, in prav zato tudi v Indiji poznamo tako odlične pesnike, kot so Dylan Thomas, Charles Bukowski, Sylvia Plath, Robert Frost, če naštejem le nekatere.

Poezija ima magično moč zdravljenja. Je izloček uma. Je magična in zato jo v popolnosti spoštujem. Poezija je živa in ni le skupek glasov, črk, ni le beseda. Ko pesnik, pesnica napiše pesem, ta vsrka njegovo ali njeno energijo, torej je živa.

Prav tako pa je res, da to, kar pišemo, ni ultimativni izraz kreativnosti. Besede imajo svoje omejitve, toda um jih nima. Zato ko za nekoga rečeš, da je močan pesnik ali močna pesnica … moraš vedeti, da je močan ali močna kot mislec! Poezija je zame oblika izumiteljstva. Živela sem za poezijo in umrla sem za poezijo in to bom ponovila.

 

Prevedel Peter Semolič

 

 

 

 

objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS

 

 

Taniya Chakraborty
Latest posts by Taniya Chakraborty (see all)