Andraž Dolga pisma so pisali v časih, ko je bilo dvajset kilometrov na uro to, kar je za […]
Category Archive: REFLEKSIJA
Zdravo, Vid, več kot sto let je minilo, ko je Rainer Maria Rilke, rojen v Pragi, spisal svoja […]
Evropska književnost se začne s Homerjevo prošnjo: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila.« Toda za kaj pravzaprav […]
Poezija je pojoče telo govorice. Govorica je čuteča zavest sveta. Kakšno telo ima govorica? Kdo v njej […]
Da sem se začela resneje ukvarjati s poezijo, je bilo potrebno vsaj dvoje. Prvi pogoj je bil uresničen […]
Vidim, slišim, voham, okušam, tipam. Zase lahko rečem, da sem vizualni tip človeka. Ideje, misli, občutenja še najbolj […]
Sedim pred računalnikom. Na ekranu se blešči belina odprtega dokumenta. Diham. Diham počasi, tako kot je treba: zrak […]
Danes je dan za posebno zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal Peter, njemu pa jo je […]
Ko govorimo o poeziji oziroma o pesništvu, mimogrede zdrsnemo na raven patetičnosti, ki nas lahko tako kot živi […]
Danes dobivam vpogled, kje se je moj problem v razumevanju in zavračanju poezije začel. Spomnim se mladostniških let, […]
Beseda navdih izhaja iz besede dih, dihanje. Dihanje je bistvena telesna funkcija vsakega živega bitja, ko se dihanje […]
V prejšnjem blogu sem predstavila svoje (lahko bi rekla prvo) srečanje s poezijo. Šele danes mi je jasno, […]
Osmega februarja, ko slavimo Prešernov dan in budisti praznujejo Dan nirvane, je Prago prekrila snežena preproga in nedeljski […]
Pisati o pesništvu ali kako se je pesništvo prikvačkalo v moje življenje, to je zdaj vprašanje! Da prebijem […]
Sedim pred računalnikom in strmim v sveže odprt dokument. Danes bom napisal pesem. Toda ali se pesem res […]