Tema, ki je samo na videz sodobna, ker termin »potrošniška družba« pač umeščamo v sodoben čas. V čas, […]
Category Archive: REFLEKSIJA
Belo, belo … Tih poletni večer. Katja bere, sedim za računalnikom. Po dnevih dežja se je poletje končno […]
Življenje je v naši izkušnji izenačeno z dihanjem. Tudi poezija je izenačena z dihanjem. Toda ali to pomeni, […]
Dragi Vid, imaš prav. Tudi med nama je prišlo do pomanjkanja dialoga, kar je zgolj simptomatično za […]
Andraž! Kot že rečeno, imaš ti raje pastelne barve Kieslowskega in poetično sprehajanje po čarobnih poteh praških ulic, […]
Vid, Črnilo se smeji, V prejšnjem pismu sem ti skušal opisati dogodek v Tynski literarni kavarni (Praha 1), […]
Andraž Pozorno sem prebral, kar si napisal, in zanimivo mi je, kako vedno postrežeš z zgodbo ali […]
Še predno sem začela zapisovati svoje prve verze in se spoznavati s poezijo, sem kar nekajkrat slišala, da […]
Dragi Vid, začel bom z uvodnim prispevkom kot »za spletni časopis nekega virtualnega sveta, v katerega vdira resničnost«: […]
Andraž Dolga pisma so pisali v časih, ko je bilo dvajset kilometrov na uro to, kar je za […]
Zdravo, Vid, več kot sto let je minilo, ko je Rainer Maria Rilke, rojen v Pragi, spisal svoja […]
Evropska književnost se začne s Homerjevo prošnjo: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila.« Toda za kaj pravzaprav […]
Poezija je pojoče telo govorice. Govorica je čuteča zavest sveta. Kakšno telo ima govorica? Kdo v njej […]
Da sem se začela resneje ukvarjati s poezijo, je bilo potrebno vsaj dvoje. Prvi pogoj je bil uresničen […]
Vidim, slišim, voham, okušam, tipam. Zase lahko rečem, da sem vizualni tip človeka. Ideje, misli, občutenja še najbolj […]
Sedim pred računalnikom. Na ekranu se blešči belina odprtega dokumenta. Diham. Diham počasi, tako kot je treba: zrak […]
Danes je dan za posebno zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal Peter, njemu pa jo je […]
Ko govorimo o poeziji oziroma o pesništvu, mimogrede zdrsnemo na raven patetičnosti, ki nas lahko tako kot živi […]