tudi na Baltiku so mostovi prav takšni kot v Ljubljani kot na Ptuju prav takšni so v Pragi […]
Category Archive: POEZIJA
Dež curlja, nemi film: kaplje polzijo po šipi, monotono bobnanje – v temnem, starem kinu, izparine potu, tuja […]
1. so gozdovi brez ptic in so piramide brez upanja. v mulju ob savinji spijo pijani skarabeji, iz […]
Zapiram ušesa in prste potisnem čisto navzven Potem sem v celoti tiho kot šklopotanje dežja na junijsko okno […]
Sem sanje, nič več, nič manj. Pridem ti v oči, počivam včasih v svetlobi dneva, še pogosteje […]
prosta časa prebadam podobe odložim dolgo kito svojih las pred tvoje noge * stara ogrnjena v čas se […]
Pesek kot pesek, vzdolž šivov in bilo je kot pesek, ko si rekla: »Nisem več ista kot nekoč.« […]
ne zapiraj moje omare brez vrat je in kljuka bi te udarila po kolenih v najtišjem kotu slišim […]
Slišim svojo kri kako žlobudra, ter teče v potokih in pravi: »Nisem samo tvoja.« »Vem« odgovorim. Občasno […]
Domala je nekomu prav da vse odsotno traja da tisto spodaj kar in kar nagaja in mene dela […]
V. okoli vratu je nosila ogrlico iz zob morskega psa enakomerno razvrščenih po dvanajst na vsaki strani […]
s pesnikom je treba ravnati dosledno in pravično že na začetku razčistiti kako in kaj kje mu je […]
To je rekel že ob drugih prilikah in vsakič jezno, nemočno, kot nekdo, ki je sam in se […]
kakor pesem, ukrojena iz starčevske samote. ki jo boš skušal ubesediti še mnogokrat. temna govorica, ki se ponavlja […]
Občutek premikanja, ko stojiš na prehodu. Duši te zadržan zrak. Tiktakajo misli. Nešteto jih je. Žgejo. Vrelec spomina […]
Spomnim se, nejasno, kot se človek spomni nočne more, da me je misel, da lahko živim in umrem […]
nekje v neki starinarnici sem kupil uro ki ni odbijala ur niti dni let ni poznala nihče ji […]
Saj ne, da bi nenehoma želel redosledje dogodkov, ki jih lahko vedno prepoznam. Ali pa, da bi […]