Marc Delouze: Življenjepis

Rodil se je sredi množičnih grobišč,

uho, obkroženo s kriki sveta.

 

Oprijemlje se noči,

las noči.

V ustih žveči

nagniti sadež pozabljenega jezika

 

Živel je v nepravem času

neko prešpricano življenje.

 

Gleda svoje korake,

ki so koraki njegove sence,

ki je ne bo nikoli prehitel,

niti zmotil reda stvari.

 

Ne bo šel dlje,

to je gotovo.

 

Njegova senca

ga boža brez rok.

 

Ubil se je

s sporočilom: Utihni!

 

Ubil je svoj glas.

 

Prava reč!

 

Onemel

vendarle ostaja pri življenju.

(Vsaj meni tako.)

 

Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič

 

Marc Delouze