ko sedim pred steklom mi pogled odtava v zelenilo

ki se nahaja v levem kotu

zaradi nagnjenega vratu

in nošenja torbe v desni roki

vendar včasih se besede ki visijo

in se sušijo

razletijo v roju okoli mene

in zabijejo v hrbtenico

kot žeblji

tedaj si nadenem očala da jih povežem v besede

in zgodi se nekaj na subatomski ravni

kar ne razumem

izgubi se v naprezanju očesnega živca

ali trzljaju širjenja zenic

morda bi bilo več svetlobe

če bi živel v hiši brez strehe

več svetlobe je v hiši brez strehe

ko se oknom odstranijo polkna

ne potrebujejo sklopk

varovalk

podnevi je dan

ponoči je noč

samo predmeti

razmetani po hiši

nekoč so bili živi

ne morem jih pokopati pod skupnim imenom

Prevedel Borut Petrovič Vernikov

(pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice »Reka v Ljubljani / Rijeka u Ljubljani«, ki se je 28. novembra 2015 v soorganizaciji Poiesis, Književnosti uživo, Zavoda Gulag in KUD Sestava odvila v Hostlu Celica v Ljubljani)

• About
• Latest Posts

Mladen Blažević

Mladen Blažević se je rodil leta 1969 na Reki. Opravljal je različna dela, bil je novinar, arheolog, delal je v trgovini, prodajal zavarovalne police, kmetoval in vrtnaril. Objavil je dva romana, »Tragovi goveda«, 2008, in »Ilirik«, 2015, in je soavtor zbirke distopičnih zgodb »NDH 2033«, 2014. Poezijo in kratke zgodbe objavlja v različnih literarnih revijah in časopisih, pri nekaterih je delal tudi kot urednik. Trenutno pripravlja za izid pesniško zbirko »Poslednji tasmanijski tigar«.

Latest posts by Mladen Blažević (see all)

• U hrvatskoj poeziji iz slovenske kulture - 15. 12. 2017
• Mladen Blažević: Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar - 1. 10. 2017
• Mladen Blažević: Beločnice - 28. 9. 2017