ne skrbi, ladje prepoznajo svoja pristanišča poznajo vonj plovbe ribe jih vodijo skozi modre vode cvetoče livade […]
Category Archive: POEZIJA
Temeljni, samotežni kamen, stojnik brez pridevka, vezave, nagiba. Od tu do zvezd vodi pajkova nit, zanimiv podaljšek, […]
Kostanja tu pod oknom nenehno govorita z vetrom. Kako ju veter vzame in z vso silo uvije krošnjo, […]
Knjige prazno strmijo. Njihove strani so bele. Platnice so molji nažrli. Hladne so. Ovdovele. Čakajo. Ne vejo, […]
na lastnem vrtu – da bi videl njihove nedolžne oči, da bi lahko vrgel svojo senco na njihova […]
Po lužah skačem samo še v gumijastih škornjih dovolj imam mokrih pet in na sušilu ni več prostora […]
sem ti daleč? ne zares, avtobus plus trajekt plus tramvaj prepovedan sem ti, ne pretiravaj, v tvojem […]
Moje ime Daniel je nastalo iz hebrejske zloženke dan-i-El, v prevodu Bog je moj sodnik. Priimek Radočaj izhaja […]
Sam s seboj sediš, v temi, spet, pojedel bi se, pa se ne smeš. Vprašanja so bila prepogosta […]
v šoli danščine za tujce sem sedel v klopi z neko kitajko ime ji je bilo jang in […]
Kot nerezident v umetniški rezidenci skozi priprta polkna opazujem močan naliv, ki je z ulic odplaknil črede turistov. […]
lahko se igrava skrivalnice in se z odejo pokrijeva preko glave potem pa v temi iščeva znane oči […]
Še vedno sem mlada, ljubezen moja – I’m still young – oba bi še vedno lahko opravila zdravniški […]
Gost zeha pred vrati noči. Prsti tipkovnice tipkajo dlan. Obrati ključavnice odklepajo ključ. Dolg dan in zaspane […]
pravijo da je Roald Amundsen kot otrok po zimi spal pri odprtem oknu se pripravljal na to kar […]
Pesek se zažira v od hoje ranjene noge in žgoče sije v tvoje velike črne oči, ko prestrašen […]
In kaj si mislila? Da je morje samo po sebi zdravilno? Da te bo omamilo? Nisi opazila, da […]
tudi na Baltiku so mostovi prav takšni kot v Ljubljani kot na Ptuju prav takšni so v Pragi […]