moje otroštvo je samotna žival ki grize v Božje strmine slišim ga dihati luč še se zavedam […]
Category Archive: OBJAVE
iz nastajajoče koreopoezije Neke noči/neke deklice/nekje umirajo To never get used to the unspeakable violence and the […]
V slovensko književnost si vstopil v začetku osemdesetih let minulega stoletja z dvema več kot samo odmevnima proznima […]
. Strah, gib izvotljenosti, iracionalna blokada poznanega, ki pozablja, da je poznano svet, ki se ga dotakne […]
Ko sem bila majhna sem mislila da ljudje vedno govorijo kot ljudje da je belo belo ko pa […]
poglejmo si kaj je ostalo po nekaj dneh trošenja nožev v kuhinji beroč pesmi se ne more […]
Čas dogajanja: začetek osemdesetih let minulega stoletja. Z mladostnim prijateljem, s katerim takrat delava prve korake v poezijo, […]
Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca, mati živa, sin zdrav, anamneza s psihiatričnega stališča brez posebnosti. […]
Podari mi še čisto malo pajčevine. Podari mi tudi slovar, znova in znova. Da počasi prekrižam v njem […]
Vtaknil si me v telo dečka temnih oči, temnih las, temne polti. In ravno v čas, ko mi […]
Naj začnem z vprašanjem o razmerju med pesniki in družbo: kako je biti danes pesnik na Češkem? Kakšen […]
Zdravo, v redu sem, dobro se imam, hočem reči, da posedam, kadim, v resnici ne razmišljam o tebi […]
Po refrenu se zviješ v nizek počep, z odločnostjo igle drsiš po stari plošči, znana brazgotina te ponovno […]
Stopila sem v avtobus in za sabo pustila dan ki je lezel v mrak. Ko sem iz avtobusa […]
Vlak se ustavi v Zidanem mostu, vstopita ti in Željko Perović. Peljemo se na povabilo Žarka Milenića v […]
v določenih trenutkih dvignem glavo in pomislim na svoj vrt ki v resnici ni moj sem pa zanj […]
Kam si namenjen dragi moj se boš znova vrnil s soncem Bele vrane Govorimo le ob tistih urah, […]
V narobe svetu Mojih sanj je moj oče še vedno živ Tako živ da bolj živ ne bi […]