Najnovejše objave

intervju

Pogovor s Klariso Jovanović

Si pesnica, prevajalka in glasbenica. Kot prevajalka prevajaš iz več jezikov. V kolikšni meri vstop v nek drug jezik redefinira tvoj pogled na svet? Ali če vprašam drugače: v kolikšni meri se strinjaš z znamenito Wittgensteinovo mislijo, da so meje mojega jezika tudi meje mojega sveta? Vsak vstop v jezik, v katerikoli jezik, je vstop v določeno kulturo v najširšem pomenu besede: vstop v nematerni jezik pa, zagotovo, vstop v kulturo, ki je drugačna od tiste, ki nas nagovarja v [preberite več]

16. 1. 2018

Pogovor z Alešem Mustarjem

Tvoja prva pesniška zbirka nosi naslov (U)sodno tolmačenje (2005). Njen naslov me asociira na lepo vrsto vprašanj. A naj začnem z morda najbolj očitnim, z oddaljenostjo ali bližino med resničnostjo in poezijo.  Pri branju tvojih pesmi imam vseskozi občutek, da so realistične, da torej na nek neposreden način prevajaš resničnost v pesmi, po drugi strani pa se v veliki meri dogajajo, kot namiguje že naslov sam, v jeziku. Kako sam doživljaš pri pisanju razliko med jezikom in [preberite več]

4. 1. 2018

Pogovor z Jako Železnikarjem

Začniva kar pri e-poeziji. Kaj pravzaprav je e-poezija in v kakšnem razmerju je do e-literature in tudi, v kakšnem razmerju je do spletne umetnosti nasploh? E-poezija je poezija, ki je intimno prepletena z računalnikom in z njim povezano širšo kulturo, danes predvsem spletno. »E« v e-poeziji je krajši zapis besede »elektronska«. Poimenovanje je nekoliko zavajajoče, saj ne zaobjema spoja poezije in vseh elektronskih medijev. Poezija v medijih kot so radio, televizija, video in [preberite več]

14. 12. 2017

Pogovor z Mladenom Blaževićem

Živiš v bližini Vižinade, v Istri. Konec osemdesetih let minulega stoletja sem se za dve leti in pol preselil v Istro. Istro sem doživel kot zelo specifično pokrajino, kjer sem srečal ljudi,  ki so vsaj deloma še vedno živeli v nekem predmodernem svetu, svetu magije oziroma svetu magičnega dojemanja sveta. Kako ti doživljaš Istro in na kakšen način vpliva na tvoje pisanje? Istra je prostor, ki ga človek lahko z lahkoto idealizira. Ne bom objokoval, da se tisto najlepše v [preberite več]

25. 9. 2017

Pogovor s Pierrom Bernetom Ferrandom

Kubanska poezija je slovenskim bralkam in bralcem skoraj popolnoma neznana. Ali lahko za začetek najinega pogovora na kratko orišeš glavne značilnosti kubanskega sodobnega pesništva, kateri so njegovi glavni tokovi, smeri … ? Poezija sodobnih kubanskih pesnikov zajema vsa področja Kubančevega življenja: skrb za sedanjost in prihodnost dežele, njeno preteklost, družinske in družbene posledice izseljevanja, posledice izseljevanja za celotno družbo, ljubezen, področje posameznika v [preberite več]

19. 4. 2017

Pogovor z Vero Pejovič

Začniva na začetku. Odraščala si na Kozini in v Kopru. Kako se spominjaš Kopra iz svoje mladosti? S čim te je Koper zaznamoval? Ne nazadnje gre za multikulturno in večjezično mesto … Otroštvo sem preživela v Hrpeljah in na Kozini, na tako imenovanem Malem Krasu, kjer sem živela do svojega trinajstega leta, nato pa sem živela v Kopru do 18. leta. Rodila sem se v povojnem Kopru, malo po tem, ko je Cona B pripadla Jugoslaviji, oziroma postala del Slovenije. Na otroštvo in mladost [preberite več]

23. 3. 2017

Pogovor s Katarino Šalamun Biedrzycko

Ne dolgo nazaj sta skupaj s sinom Milošem prejela nagrado WisławeSzymborske za najboljšo prevedeno pesniško zbirko na Poljskem, gre za zbirko pesmi Počasna plovba Uroša Zupana. Najprej iskrene čestitke tebi, soprevajalcu in pesniku. Naj začnem najin pogovor kar s to nagrado: primerljive nagrade, kolikor vem, v Sloveniji nimamo. Ali bi jo rabili in če bi jo, zakaj bi jo rabili? Kaj je tisto, na kar takšna nagrada opozori? Ta nagrada je bila res veselo presenečenje. Poljska ima dosti [preberite več]

7. 12. 2016

Pogovor z Justyno Radczyńsko

Začniva najin pogovor kar na začetku: kdaj in kako si začela pisati poezijo? To je bilo v mojih zgodnjih tridesetih. Takrat sem doživela neke vrste identitetno krizo, kar je pogosto pri ženskah, ko pridejo v ta leta, in prišla sem na misel, da bi redefinirala samo sebe. Pisanje mi je dalo tisti znameniti občutek pretakanja,toka, za katerega se včasih zdi, da je znak za pravo odločitev v zvezi s poklicem. Kmalu sem začela objavljati na spletu. Spletne strani, ki so odprte za javnost, [preberite več]

23. 11. 2016

Pogovor z Milošem Biedrzyckim

Glavni mestni trg v Krakovu je zame eden najlepših trgov, kar sem jih videl. Spomnim se, kako smo sedeli v eni od tamkajšnjih restavracij in si rekel, da v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja ni bil takšen, namesto restavracij sta na njem stali dve stražarnici … Kako se spominjaš tistega časa? Kako primerjaš tisti čas in današnji čas z ozirom na poezijo? Ali če vprašam bolj natančno, na kakšen način je bila poezija umeščena v poljsko družbo takrat in na [preberite več]

26. 6. 2016

Pogovor s Katjo Gorečan

Že nekaj časa se mi mota po glavi vprašanje, na katerega ne najdem odgovora, vprašanje, ki se tiče mladih in poezije. V času moje mladosti je poezija imela privilegiran status in pričakovano je bilo, da se bo relativno veliko število mladih odločilo preizkusiti se v pisanju verzov. Danes temu ni več tako, poezija je precej marginalizirana, a vseeno se mi zdi, da odstotek mladih, ki pišejo pesmi ni nič manjši. Zakaj, po tvoje, se mladi tudi danes še vedno odločajo za poezijo? Kaj [preberite več]

12. 6. 2016

1 2 3 6