* lastovke rišejo raznolike sledi nad električnimi kabli razpenjajo med strehami v Topolovem skrivnostne pentagrame vriskov * […]
Category Archive: POEZIJA
Imam telo. (To vem, ker me včasih boli.) Kaj naj zdaj z njim?! Lahko bi ga, na […]
vstopili smo v hlevu je leno zdaj pa zdaj zažvenketal mir muhe so z razmahom uganjale svoje norčije […]
I. Hildebrant je zavpil WELAGA; pravzaprav je kriknil in se obrnil k Bogu, a moč konja ga […]
I. Imam avto, imam življenje. Vse to, kar je, še ni pesem. In nihče ne skrbi za […]
1 Moj najstarejši in najljubši spomin, (mislim, da mi je bilo pet let), je, ko sem se […]
danes ko tako sije sonce je indijansko poletje poslušam erika satiea tako prav upočasnjuje topole toploto kožo bi […]
Zvečer ljudje tiho zalivajo prazne vrtove, po katerih se tihotapijo le beli, gibki mački. Vse hiše imajo […]
Zgodnje jutro Pol šestih Prazna ulica Nikjer nikogar Vseeno Pa ne uspem Najti parkinga Prostega mesta V tvojem […]
V sebi poglabljam suhljato starko. Ji z mokro cunjo močim presušena usta. In legam, obrnjena z obrazom v […]
Si že kdaj videl pomarančo kako se lupi, da bi ožela kislino? Iz rok sem mu izpulil dežnik, […]
moje otroštvo je samotna žival ki grize v Božje strmine slišim ga dihati luč še se zavedam […]
iz nastajajoče koreopoezije Neke noči/neke deklice/nekje umirajo To never get used to the unspeakable violence and the […]
. Strah, gib izvotljenosti, iracionalna blokada poznanega, ki pozablja, da je poznano svet, ki se ga dotakne […]
Ko sem bila majhna sem mislila da ljudje vedno govorijo kot ljudje da je belo belo ko pa […]
poglejmo si kaj je ostalo po nekaj dneh trošenja nožev v kuhinji beroč pesmi se ne more […]
Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca, mati živa, sin zdrav, anamneza s psihiatričnega stališča brez posebnosti. […]