Najnovejše objave

refleksija

Jure Potokar: Popularna glasba

Nekaj skrivnostnega, neustavljivo privlačnega in morda nekoliko prepovedanega je bilo v popularni glasbi, kot sem jo dojemal, ko sem odraščal. Nekaj prvinskega, pa hkrati zelo prefinjenega, drugačnega od vsega, kar sem dotlej poznal. Že sam videz izvajalcev, pevcev, kitaristov, bobnarjev in drugih je bil za nas nenavaden. Imeli so dolge, razmršene lase, nosili so čudna oblačila in igrali so glasbo, ki je bila hrupna, ritmična, polna nenavadnih zvokov in glasbil. In zraven prepevali [preberite več]

26. 5. 2018

Peter Semolič: Prostori samote (o poeziji Jureta Potokarja)

Piše se leto 1982, imam petnajst let in delam prve negotove korake v pesništvo. Na televiziji v osrednjem dnevniku gledam prispevek o pravkar objavljeni knjigi pesmi, zborniku Pesniški almanah mladih. In se zavem dveh stvari: prva je ta, da obstaja nekaj takšnega, kot je založništvo in da je založništvo v globoki krizi. To me kot nekoga, ki se ima že malo za pesnika, globoko potre – nikakor ne morem razumeti, zakaj odgovorni, kdor koli so že, nič ne ukrenejo v zvezi s tem, saj je [preberite več]

24. 5. 2018

Ivo Frbéžar: Zakaj pesniti, če ne govoriš za nikogar več?

Ko se sprašujemo o relevantnosti književnosti in knjževnika v današnjem času se znova sprašujemo čemu pesniti. Ker sem pesnik, se bom omejil predvsem na poezijo in vprašanje »Čemu poezija?« O tem so se spraševali že Miodrag Pavlović v svojem eseju (Čemu poezijia,1967), Hilde Domin  (Wozu Lyrik heute? 1968), Friedrich Hölderlin (…und wozu Dichter in dürftiger Zeit? v sedmi elegiji); Wozu Dichter? je ponavljal že Martin Heiddeger ob dvanajstletnici Rilkejeve smrti [preberite več]

11. 1. 2018

Sanjin Sorel: O »Poslednjem tasmanskem tigru« Mladena Blaževića

Četudi je zbirka pesmi Poslednji tasmanski tiger drobna, saj sestoji iz vsega skupaj petindvajsetih besedil, in četudi teče beseda o pesniškem prvencu Mladena Blaževića, jo vseeno lahko opišemo, ali pa jo vsaj poskusimo opisati. Kadarkoli spregovorimo o pesništvu, bi morali vsaj v minimalni meri odgovoriti na tri vprašanja – v katerem kontekstu se to pojavlja (družbenem, kulturnem, ideološkem idr.), o čem govori in kako govori, torej, s kakšnimi modeli/poetikami se srečujemo? [preberite več]

21. 9. 2017

Andrijana Kos Lajtman: Poetika izkopavanja, kartografija ranljivosti

Pesniški opus Darka Cvijetića je poseben pojav in to ne samo v okviru sodobne bosanske književnosti, temveč v celotnem južnoslovanskem in tudi srednjeevropskem literarnem kontekstu. Govorimo o pesništvu, ki s svojimi formalnimi gestami zanimivo in inovativno izkorišča celoten spekter modernih in postmodernih jezikovno-stilskih rekvizitov, medtem ko je na semantični substrukturni ravni globoko izpolnjeno s prevpraševanjem razčlovečene podobe človeka in sveta ob koncu 20. in v [preberite več]

26. 3. 2017

Kristian Koželj: Na tem bednem svetu tisti, ki ima, je, in tisti, ki nima, ni …

Uvodno misel oziroma anekdoto v tokratni razmislek sem si izposodil v manifestu italijanskega profesorja, specializiranega za italijansko literaturo in renesančno umetnost, Nuccia Ordineja, z naslovom Koristnost nekoristnega. Anekdota je iz življenja pomembnega italijanskega pesnika 19. stoletja, Vincenza Padule. Ko je bil še mlad študent, ga je oče vprašal, zakaj je v vseh abecedah vedno najprej črka A in šele potem črka E. Ker ni znal zadovoljivo odgovoriti, mu je oče hitro [preberite več]

21. 2. 2016

Marko Kravos: Med intimnim zakotjem in popotniškim tveganjem

Na planetu Zemlja smo vsi popotniki. V osebnem življenju smo na potovanju skozi obdobja rasti – in minevanja, v družbenem pa sredi toka zgodovine: kjer tudi doživljamo vzpone in padce: rojstnemu studencu se odmikamo, kak slovenski zgodovinski preboj je vse bolj za nami, primika pa se ustje v brezbrežno morje. Navzdol gre – v vsakem smislu! – in pri tem človek ni lahkega srca. Potovanje na splavu iz lastne kože: Nič hudega, in vse prej kot dolgčas, saj je na bregovih kaj videti, [preberite več]

3. 10. 2015

Keshab Sigdel: Poezija in politika

W. H. Auden je v svoji elegiji za Yeatsa zapisal: »Poezija ne sproži ničesar.« Blake Morrison v članku Kako poezija lahko sproži stvari pravi, da je za tiste, ki razmišljajo na sledi tega verza, »pesem dragocena samo, če ni vpletena v stvari resničnega sveta, ampak ostaja v zaščitenem območju, v varni hiši, v zeleni coni. Za oknom gre življenje dalje (in bombe padajo); svetovni dogodki se vrtijo pred našimi očmi. Toda pesem ostaja vzvišena nad tem, sladka glasba, ki si pili [preberite več]

27. 9. 2015

Ivo Frbéžar: Književnost v potrošniški družbi – Izgubljeno v prevodu

Tema, ki je samo na videz sodobna, ker termin »potrošniška družba« pač umeščamo v sodoben čas. V čas, ki pozna »fast food«, McDonalds, Coca Colo, Nescafe, trgovske centre, konec koncev tudi Amazon. To je čas, ki je prinesel surogate in konkurenčno ceno ne glede na predmet proizvodnje, ponudbe, prodaje in trga. To je čas, za katerega je relevanten le tržni uspeh in, posledično, dobiček. To je tema, o kateri lahko debatiramo na dveh nivojih: akademskem in ekonomskem, osebnem ali [preberite več]

5. 9. 2015

Dva pesnika dve mesti: Andraž Polič, Četrto pismo Vidu Sagadinu

Dragi Vid,   imaš prav. Tudi med nama je prišlo do pomanjkanja dialoga, kar je zgolj simptomatično za celotno družbo, če izpostavim vodilno klimo tega sveta. Verjetno so male plemenske skupine v odmaknjenih pragozdovih še zmožne miru in harmonije z naravo, a to so otoki, ki vztrajno izginjajo in res se nahajamo (kot kritično ugotavljaš) v krizni situaciji. Na koncu pa zmeraj ostane vprašanje prakse oziroma Dejanja. Glede naju nimam bojazni za ukinitev dialoga – dialog je vendar [preberite več]

27. 6. 2015

1 2