Ljubim to velemesto, kjer se telesa premikajo v slow motion z Leicester Square proti Covent Gardnu; v vrvežu […]
Category Archive: POEZIJA
Kako stlačiti kaos v eno samo molekulo Ki ne bo niti oporekala Niti obteževala ponosa ob sklepanju? Tam, […]
Zdaj vidim sprehajališče ob reki Zelo staro Z veliko stopnicami, ki se spuščajo do rečne obale Vidim nekaj […]
IX. Vzemi del svoje kože in ga skrij v zemljo zakoplji ga dovolj globoko da ga ne […]
IV. Najprej vzemi bitje tako zrelo v primernih letih z udarcem v tilnik ga potem […]
moj človek je velik in rjove njegov spas je metronom usklajen s celičnim jedrom sredi tektonskega jarka […]
I. moj — se levi v fotogram nekje med mislijo in bedastočo se izkristalizira pred […]
Vsak dan pokopavam samega sebe in moje telo je kakor dihanje Samemu sebi sem lasten grob Moje telo […]
izbiraj besede ko nagovarjaš reko izbiraj besede ko nagovarjaš planino kajti reka je hči planine kajti planina je […]
Pred letališčem, vse kar mi je ostalo, je zmečkana zemlja, ki se prilega moji dlani. Na obrazu […]
1 Veliko let je že minilo od dne, ko sem se pogledala v ogledalo, zagledala naguban obraz. […]
ob sedmih zjutraj stopim z busa v kamniku mimo mene drvi kolesarska družina s čeladami, širokimi očali […]
bus za kamnik v soboto ob šestih zjutraj pobere mlade romarje, ki smo končali z obredi naše […]
Ko bom umrla, naj ostane okno obvezno odprto. Rada bi še naprej ostala prizor, v katerem hodim v […]
Iz dnevnih časopisov, Ki jim v grščini povsem točno pravijo efimerides, Izvem, da se gladina morja hitro viša. […]
Ne vem, kaj je steklo iz tebe, ko sva se pogledala zelo od daleč. Iz mene je […]
Zastanem nad tipkovnico, saj skrivnost šteje več kot zgodba, ker vedno kaj izgubiš, ko se razkriješ. In […]
Preti utripanje smrti medtem ko življenje teče mimo okna … Na okenski polici še ena geranija. Upira se […]