Moji možgani delujejo s pomočjo številnih vrinjenih stavkov za katere ne vem kateri ima prednost ne kateri je […]
Category Archive: POEZIJA
22. junija 2019 sem ti zdaj bolj blizu ali si še dlje od mene v tej poletni […]
Gledam sliko v kuhinji na njej je upodobljena Kamnica še iz časov pred mojim rojstvom prepoznam nekatere […]
Ob večerih rad slonim pri odprtem oknu dolgo zrem v praznino zdi se kot da se slika […]
Zdaj imaš otroka otrok ima tebe z vsevednim pogledom se mi reži preko mize zdaj si oče […]
MOJ OČE SE VESELI to je smisel mojega imena mislim ampak […]
Koplješ na svojem koščku zemlje, se premikaš skozi temo, mišice se napenjajo druga za drugo v […]
Celo mračno ali zvezdnato nebo potrebuje zvok čričkov, da poživijo noč. Zato jim lahko prisluhnemo ali pa poslušamo […]
Je znak za življenje in tudi za smrt. Sredi kaosa Smrti pridigarji in tišina nas, žrtev. Modrica […]
Skodelica poljubov. Paviljon samote. Sebe začenjam ljubiti, ko tvoje sanje preživijo osamljenost vsakodnevne množice. Sredi samotnega vrveža […]
Prvič ga vidim, črno pod njenimi očmi, odkrivam odtenke, vedoč, da časi so takšni, za črno pod […]
To o čemer sanjamo pa naj ostane Med nami Ni jih z nami Same množine Ko […]
Naslednjič, ko prideš, s sabo prinesi zobno ščetko. Pustila jo bova v kopalnici in se pretvarjala, da si jo […]
Grahovo seme Ta majhna družina osamljenega zrna graha leži poleg mehkih vodnih tokov Podelite popolno ekstazo, bodite […]
Dejanje Spim ko sem brez dela in ne ko je tema Kot tisti ki sedijo ob morju […]
Moj praoče je ustvaril nebo in zemljo v sedmih dneh – kaj si ustvarila ti? Skoraj vsako […]
I. Vse, kar nisem, ne morem nikoli postati. Moj bratranec zamahuje sekiro nad staro kredenco. […]
Poleti je moj oče vstajal zgodaj, da bi očistil nebo in prižgal sonce. »Kako čudovit poletni dan,« […]