Pred letališčem, vse kar mi je ostalo, je zmečkana zemlja, ki se prilega moji dlani. Na obrazu […]
Category Archive: POEZIJA
1 Veliko let je že minilo od dne, ko sem se pogledala v ogledalo, zagledala naguban obraz. […]
ob sedmih zjutraj stopim z busa v kamniku mimo mene drvi kolesarska družina s čeladami, širokimi očali […]
bus za kamnik v soboto ob šestih zjutraj pobere mlade romarje, ki smo končali z obredi naše […]
Ko bom umrla, naj ostane okno obvezno odprto. Rada bi še naprej ostala prizor, v katerem hodim v […]
Iz dnevnih časopisov, Ki jim v grščini povsem točno pravijo efimerides, Izvem, da se gladina morja hitro viša. […]
Ne vem, kaj je steklo iz tebe, ko sva se pogledala zelo od daleč. Iz mene je […]
Zastanem nad tipkovnico, saj skrivnost šteje več kot zgodba, ker vedno kaj izgubiš, ko se razkriješ. In […]
Preti utripanje smrti medtem ko življenje teče mimo okna … Na okenski polici še ena geranija. Upira se […]
Na skopskem bulvarju, poimenovanem po revolucionarju, čepi štorklja brez gnezda. Zima je tako mila, da zaslišim kukavico. Točno […]
moja mama rada drsa ko joče napol stopljen led je bolj spolzek kot zdrgnjen in kosmičast čez katerega […]
ležim poleg tebe in razmišljam če naj ti ponoči na obraz pritisnem blazino ležim poleg tebe in zebe […]
stricu Francu Strniši – Fatku (1936-2022) […] Vse okrog je belo in v težkih vzdihih gozd šumi. […]
Ciprese I vdih v nevidnem izdih se vidi kot orošeno steklo avtobusnega okna za njim […]
Je to konec? Konec. Je odšlo? Kot da bi se vsi gostje poslovili na en mah. […]
Potrkal sem na vrata starega pesnika, z rožami, skuto iz Wejsun, paradižniki iz Wojnowa, številko revije Topos in […]
Šel sem s počasnim korakom po ulici Giovanni Boccaccio v smeri nasprotni teku Mugnoneja, ki se izliva v […]
Dan je zelen, čeprav ga gledam z rdečimi očmi. Nastal je zelen, zaman sem cepetal in kričal ne […]