Nič novega na Vzhodni fronti, v času smrti se razgreva jeklo in ljudje se ohlajajo.   Ne govori mi o Luganskem. Že dolgo tega se je spremenil v -gansk. Lu je bil zravnan s tlemi vse do škrlatnega tlaka.   Moji prijatelji so ujeti in ne morem do njih, ne morem do netska, da bi jih iztrgala kletem pod porušenimi hišami.   In vendar si tu, pišeš pesmi, gladko tekoče pesmi, vzvišene bleščeče pesmi, lepe kot vezenine.   Nič pesniškega ni v vojni, samo razpad je. [preberite več]