Jure Potokar: Vrata

vrata v svet in vrata iz sveta.
iz svetle jesenovine, ki je potemnela
kakor sanje. ob robu žebelj, da nanj
obesiš ključ. in vsako upanje.
 
prestopil sem jih nov, neuk in nebogljen,
poln lakote in nestrpnosti, docela
vpet v silnice množice zgodb,
ki sem jih bral, vendar nikoli doživel.
 
vrata kot meja dveh svetov, ki se nikjer
ne stikata; svet domišljije in slepila,
ki mu nasproti stoji vse, kar naj bi res bilo.
 
čas je zdaj dokaz, da so tečaji zdržali.

Jure Potokar

Latest posts by Jure Potokar (see all)