Gregor Podlogar: Slovenska pesem

I.

 

Imam avto, imam življenje.

Vse to, kar je, še ni pesem.

In nihče ne skrbi za moje

notranje otroke. To vem.

Pa smo tam. Kozolec.

Cerkvica na hribu. Sobota.

Sobota je, vam rečem. Svatje

že grejo in Ljubljanica je rjava.

 

 

II.

 

Prepisuj z denarnice. Pospravi

fotografije, ja, tiste z denarnice.

Zakuhaj govejo juho. Najej se.

Najej se vseh misli in besed,

ki jih nikoli ne boš razumel –

tega pomena, te logike, te politike.

Treba je omeniti še srne, jelene

in medvede. Ti so dobri in debeli.

 

 

III.

 

V tretje gre rado. Kura včasih

nese jajca. Pred strmo, kamnito

obalo plivka Jadran. Kitajec je tu

strašen. Alpe so bele. Zame so vedno

bele. Skrit pomen buči v težko prevedljivi

slovenski besedi tolmun. Kras je lahko

samo kras. In nobena druga pesem

ni slovenska pesem, kot je slovenska pesem.

Gregor Podlogar