Milan Dekleva

Pogovor z Milanom Deklevo

Tvoja prva pesniška zbirka Mushi mushi (1971) je hkrati prva zbirka haikujev na slovenskem. Zame je haiku zelo specifična pesniška oblika, že kar čisto poseben pesniški žanr, ki ga – priznam – ne razumem najbolje. Kaj te je pritegnilo pri haikuju in ali imaš občutek, da izkušnja haikuja odmeva tudi v tvojem kasnejšem pesništvu? Ha, ha, saj ni kaj razumeti. Mene je oblika pritegnila s skrajno sežetostjo izraza. V sedemnajstih zlogih se morajo oglasiti zemlja, nebo in človek. [preberite več]

Milan Dekleva: Veščina vezane besede

Poezija je pojoče telo govorice. Govorica je čuteča zavest sveta. Kakšno telo ima govorica? Kdo v njej poje? Kako se svet v govorici zaveda svoje čutnosti? Za Stare Grke je bil logos razkrivanje bistva stvari, izraz vesoljne zakonitosti. Govorica ni bila dana le ljudem, govorile so živali in rastline, veter in sence, Sonce, Luna in gibajoče se jate zvezd. Kozmos je bil prežet z govorico, bil je razgibano polje energije, ki ji je jezik dajal jasnost in prosojnost. Z jezikom [preberite več]

Milan Dekleva: Spomladi, v leski, brezpogojno pojoč!

Tomažu Pengovu, 11.1.2015 Slavec si, ultimativno! Ob zori sem te videl v tivolskem grmu. Spomladi, v leski, brezpogojno pojočega! Kljunil si v lepoto. Še dolgo sem poslušal, kako poka led zgodovine. Vse oblike nereda so v tebi kristalizirale, da smo lahko dihali. Kako zadovoljen si bil, ko si se spoštljivo klanjal gravitaciji. Lutnjo si položil na zrak in dokazal, [preberite več]