Za pisatelje imajo izzivi imigracije lahko različne izide. Nekateri morda prenehajo pisati zaradi težav in izzivov z drugim jezikom, medtem ko drugi raje še naprej pišejo v svojem maternem jeziku za občinstvo, ki ta jezik razume. Obstaja pa tudi skupina pisateljev, ki z veseljem sprejme svobodo govora v novi državi in tudi jezik te države. Zato se odločijo razširiti svoje bralstvo, učijo se novi jezik s ciljem, da bi v njem pisali. Zdi se jim, da morajo presaditi svoje besede, kot so presadili sebe, v novo okolje in v nov jezik.
Pisec v drugem jeziku je nekdo, ki želi izraziti svoje misli, občutke in čustva z besedami v jeziku, ki se razlikuje od njegovega maternega jezika. Ta drugi jezik je po navadi jezik njegove nove države, države, v katero je imigriral. Takšni pisatelji živijo kot imigranti ali begunci v državah, daleč od svoje domovine. Verjetno ste videli nekatere izmed njih; v svojem maternem jeziku so bili pisatelji ali novinarji. To pomeni, da besed in stavkov ne uporabljajo samo za to, da napišejo pismo kot odgovor na uradne zahteve. Želijo si tudi izraziti svoje misli in čustva. In ko pišejo o človekovih pravicah, miru ali grozotah diktature, krutosti vojne, lakoti itd., si želijo, da bi njihovo pisanje doseglo čim večje število bralcev.
Nekateri izmed teh pisateljev so morda v maternem jeziku že napisali članke, pesmi ali zgodbe in morda je njihovo pisanje že povzročilo napredek v razmišljanju bralcev. Njihovo pisanje je bilo verjetno povezano z nekaterimi temeljnimi bolečinami ali veselji skupnosti, katere del so, in s svojimi besedami so navdušili številne publike. Ali povedano z drugimi besedami, s pisanjem so pridali nov pomen tako življenju bralcev kot tudi lastnemu življenju. Za takšne ljudi je nemost velika bolečina.
Zdaj, v novi deželi, kamor so imigrirali, lahko še vedno vidijo stvari in jim prisluškujejo in zagotovo čutijo močno potrebo po tem, da bi spregovorili o njih. Pravzaprav potrebujejo živahen in učinkovit pogovor, skozi katerega bi lahko izrazili aktivne interakcije z drugimi ljudmi. Radi bi delili svojo ustvarjalnost, še posebej s tistimi, s katerimi živijo zdaj. Ampak pomanjkanje znanja drugega jezika je visoka ovira, ki jim preprečuje, da bi uresničili svojo željo in namen.
Ti izzivi oblikujejo pisatelje v drugem jeziku, da začnejo pisati in se učiti. In še naprej se bodo učili in se mojstrili v svoji obrti v upanju, da bodo lahko na ustvarjalen način z drugimi delili svoje misli in čustva.
Pravzaprav je največja ovira, na katero naletijo ti pisatelji, sprejem s strani bralcev, katerih prvi jezik je drugi jezik pisatelja. Na tej točki bi kdo lahko rekel: ‘Kakšna neumnost. Pomilujem te. Ne veš niti, kako izreči čestitke ob poroki tvoje prijateljice ali ji izreči sožalje ob njeni izgubi. Verjetno znaš reči, dobro zate ali žal mi je zate. Hvala. Ni problema. Ja. Ne. To je samo gola ambicija.’ To mnenje se lahko porodi pri publiki, katere prvi jezik je avtorjev drugi jezik, lahko pa tudi pri naravnih govorcih avtorjevega jezika.
Če v odgovor odvrnemo, da je literatura nekaj več kot pismo, v katerem so zapisani odgovori na uradna vprašanja, je to samo absurdna tavtologija. Morda bi s tem samo okrepili pomilovanje s strani publike ter spodbudili prikrit ali odkrit posmeh, prezirljive nasmeške in ironične besede, preden bi avtor in publika našla pot k ponovni spravi. Zagotovo pa s tem ne bi začeli produktivnega pogovora. Tako bi pisatelj v drugem jeziku postal gluh in nem. Kot nemega ga ne bi slišali in kot gluh ne bi bil vključen v aktivne pogovore.
Pisatelj v drugem jeziku me spominja na knjigo Kena Keseyja Let nad kukavičjim gnezdom, v kateri zgodbo pripoveduje posameznik mešanega evropskega in indijanskega porekla, ki je nastanjen v psihiatrični bolnišnici in se je predstavil kot gluhonem. Pisatelj v drugem jeziku se zagotovo še ni znašel v psihiatrični bolnišnici. A če sem odkrit, potem bi rekel, da je pisatelj v drugem jeziku v resnici pacient. Prostovoljno je imigriral v novo državo in z veseljem sprejel svobodo govora. To je zanj nov kraj, kjer bo sijal in živahno rasel. Nov kraj, ki mu daje svobodo govora, čeprav so njegove lastne besede neprostovoljno postale gluhe in neme.
Prevedla Neža Vilhelm.
objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS
- Mansour Noorbakhsh: Nauruz 2023 - 13. 9. 2023
- Mansour Noorbakhsh: Ženske, življenje, svoboda - 3. 9. 2023
- Mansour Noorbakhsh: Dokler me ne prepoznaš - 1. 10. 2022