Dva pesnika dve mesti: Andraž Polič, Prvo pismo Vidu Sagadinu

Zdravo, Vid,

več kot sto let je minilo, ko je Rainer Maria Rilke, rojen v Pragi, spisal svoja znamenita pisma mlademu pesniku, kjer razkrije pesniško strast na »življenje in smrt« ter v dar preda svoj pesniški credo. Verjetno je pisal z roko, »klasično pismo«, kjer se pisava zrcali v erotičnih brazdah na papirju in se kot pri kakšni analogni plošči misel vtiskuje v »beli raj vseh možnosti« (če si postrežem z metaforo velikega poljskega pesnika Zbigniewa Herberta). Pisma: ta romantična izpoved – je prva asociacija, ki mi pride na misel. In danes: tipkovnice računalnikov, čas, ki se pospešuje, razcepljene zavesti in »faconarji« (facebook) hiperinformacijskih spletov. Časenje zavesti se je fragmentiralo in pospešilo.

Še en praški velikan: Franz Kafka je okoli leta 1913 začel svoje dopisovanje z zaročenko Felice Bauer in v nekaj letih spisal več tisoč pisem (sedaj tudi knjižno objavljenih),kjer se razkriva njegova hrepeneča duša, ki se otepa celo »nedolžnega« telefonskega klica (v Berlin), da ne bi glas ljubljene porušil imaginarno pisemsko ravnotežje. Ob branju teh pisem sem fasciniran nad zeitgeistom, ki preži v vsakem od nas in nas – odvisno od posameznika – vodi po življenjskih križiščih.

Ja, tudi sam sem se znašel v Pragi… Mogoče se bo ta moja intimna zgodba skozi najino dopisovanje postopoma razkrila ali pa ostala na stranskem tiru in bova zaplavala v bolj filozofske vode, kdo ve, koliko smo si gotovi v času, ki nastopa, v krizi, ki razkriva, v padcu, ki nas izziva s pristankom.

Začetno vprašanje: kako dojemaš razliko med »ročno napisanim« pismom in elektronskim mejlom? Oba sva odraščala v generaciji, ko sva adolescenco preživela skoraj brez računalnikov. Seveda je osnovna razlika v »hitrosti«, pa vendar: se ti ne zdi, da tehnologija briše »romantično« doživljanje sveta ali pa je ta pomislek zgolj moja nostalgična fantazma?

Prisrčen objem,

Andraž

Andraž Polič