Vstopil sem v prazno stanovanje:
stvari so bile na svojem mestu,
a tišina je tulila očetovo smrt.
Brskal sem po knjigah in ploščah …
in se odpravil skozi noč na neznan naslov:
igla je nova, gramofon rabljen.
»I need a shot of love,«
je zazvenela mladost in za hip sem bil vsečasen:
ulica je ozelenela od tekačic in zmagovitih kolesarjev,
zrak je bil nasičen z erotičnimi cvetovi,
asfalt je plesal v pomladnih valovih
in požiral sem mesto.
Zatemnitev … lucerne, ki se zibljejo v vetru
in v dalji temne gore – pogled gre skozi –
v nevidno sonce spomina,
skozi atome v oster občutek,
da je šlo, odteklo, minilo …
zato obračam ploščo,
ker na drugi strani je mogoče tista pesem,
ta pozabljeni odgovor,
tista ljubezen.
Ljubljana, februar 2022
- Andraž Polič: Mesto je naša hosta ali nebo nad Ljubljano (o poeziji Blaža Božiča) - 21. 7. 2024
- Andraž Polič: Dve pesmi za iranske ženske - 10. 9. 2023
- Andraž Polič: Kratek esej o večnosti - 19. 1. 2023