Najnovejše objave

Marko Kravos

Širi poezijo, ne strahu – Antologija

Antologija Širi poezijo, ne strahu prinaša sto sedem pesmi sto sedmih pesnic in pesnikov iz osmih evropskih držav, ki so bile objavljene na istoimenski strani na družabnem omrežju Facebook v obdobju od 24. novembra 2015 do 7. marca 2018. Stran deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Poiesis, ureja jo Katja Kuštrin, in je del mednarodnega projekta Spread poetry, not fear, ki ga je novembra 2015 začel malteški pesnik Antoine Cassar in sicer kot odgovor na govor strahu, ki je [preberite več]

8. 4. 2018

Sandro Pecchiari: Panta rhei os potamòs

kameleon ves pisan od poljan in ustja v lagodnem izteku zaliv se danes predaja obarvanim oblakom nad sabo. sokol vzleta, se vzpenja.   v nezanesljivo jesensko biserovino vpletam davne bajne like, mite in vsakodnevne vesti, zasežem spotoma sosedov časopis, obstanem, obstrmim, ko vse hiti in teče.   in preko lista ugledam kako mi Penelopa nasuva v dlan zvesto ujetost, od katere moj obsedeni um zbesni, njen pa trden kot oljka.   razpletava zbrano kar sva napletla, bojazen s [preberite več]

27. 6. 2016

Roberto Nassi: Jesenska izkušnja

Dekle, ki v slikah upodablja liste, da je primerek živi za preproščino? V resnici jo v temi tesnoba daje in v sanjah jo morita kri in sperma.   Še sam nekoč sem skušal upesniti te liste. Od takrat se glas mi v grlu je presušil, čeprav sem človek, ki si kar, za mirno spanje, s sanjami postreže.   Izráziti tresljaje, ki pri drevesu zganejo glasilke, je lažje kot zadeti list, ko pordečì v jesenskem ženskem mesečnem perilu.   (Roka, kite v roki se te oklenejo.)   [preberite več]

8. 2. 2016

Pogovor z Markom Kravosom

V eseju Med intimnim zakotjem in popotniškim tveganjem, objavljenem na Poiesis, spregovoriš o beguncih, ki v zadnjem času trkajo na vrata Evrope in zapišeš: »Ker se spet zavem, da sem se tudi sam nekoč tak rodil, brez imena, daleč v tujem kraju (dobesedno v Montecalvu v Irpiniji, na apeninskem grebenu, v zasilni, opuščeni kočuri na robu mesteca, izdolbenega v vulkanski kamen!« Na kakšen način te je, tebe in tvoje pisanje, zaznamovalo rojstvo v begunstvu? Kako se spominjaš svojega [preberite več]

17. 1. 2016

Marko Kravos: ***

Temeljni, samotežni kamen, stojnik brez pridevka, vezave, nagiba.   Od tu do zvezd vodi pajkova nit, zanimiv podaljšek, nihalo, struna.   Adamovo jabolko: glas kot sadež v grlu. Skratka, upor in oda. In stišje, zatišje. [preberite več]

14. 10. 2015

Marko Kravos: Med intimnim zakotjem in popotniškim tveganjem

Na planetu Zemlja smo vsi popotniki. V osebnem življenju smo na potovanju skozi obdobja rasti – in minevanja, v družbenem pa sredi toka zgodovine: kjer tudi doživljamo vzpone in padce: rojstnemu studencu se odmikamo, kak slovenski zgodovinski preboj je vse bolj za nami, primika pa se ustje v brezbrežno morje. Navzdol gre – v vsakem smislu! – in pri tem človek ni lahkega srca. Potovanje na splavu iz lastne kože: Nič hudega, in vse prej kot dolgčas, saj je na bregovih kaj videti, [preberite več]

3. 10. 2015