Jaka Železnikar: [e-]poezija in njen medij

Pesniki in pesnice smo naklonjenju izdajanju knjig. Ob tem knjiga ni, sama po sebi, cilj. Gre za zapisano v njej. Za besede, pomene, podane na načine pesmi.

Ne govorim o besedah – govorim o tem, kar jih nosi. Pesniki in pesnice večinoma ne znamo narediti knjige kot objekta. Ne vemo, kako se naredi papir, barva za tisk, kako zvezati strani, ne znamo s stroji ali starejšimi metodami tiska (ob tem: tipoRenesansa).

Pravzaprav, o mediju pesmi nam ni potrebno premišljevati. Ta del sveta poezije je, četudi neupravičeno, samoumeven. Svet izven poezije poskrbi zanj. A obstaja pisanje, ki piše tudi v materialno nosilnost izrečenega in ga ne uporabi zgolj kot navidezno neviden del sporočila, prej kot njegov del. In pisanje, ki piše ne le izrečeno, ampak sporočilo zapiše hkrati tudi v svoj kontekst. V nakazano, a ne izrečeno.

Če pogledam v zametke spletne e-poezije – vezane na razvoj računalništva in predvsem vstopa interneta v javno sfero (sredi 1990-tih) – je bil pesnik ali pesnica hkrati vsaj delno vešč tudi medija (in njegovega razumevanja, predvsem v njemu lastnih obrisih, za razliko od preprostega prenosa metod iz starejših in drugačnih medijev v takrat nov medij).

Ne govorim o pesniku, pesnici, ki bi svoje znanje lahko merila z ravnilom inženirja IT infrastrukture. Govorimo o razumevanju medija na ravni spoja algoritma in spontanega pesniškega izraza življenske izkušnje.

Če kaj, je e-poezija vnesla čutenje v sicer strogo racionalen svet programirane kulture. In vsej logiki programiranja navkljub, izza tega racionalnega sveta algoritmov, ki v veliki meri vladajo svetu ljudi, za tem stoji – tudi – čustvo in vse mistično, lepo samo po sebi.

Izraženo kot e-poezija ali kot poezija – to ni pomembno, kot ljubeče in naklonjeno, tudi v tradiciji pesništva pesnikov in pesnic, to pa, zelo.

In v tem, morda, včasih, e-poezija, kot izraz tega, v spoju pomena algoritma in pokazanih besed – če govorimo zgolj o e-poeziji.

Podoba: Fotografija zgodnje povezave telefonskega sistema z računalniškim sistemom interneta. Spominjam se teh časov, ne natančno tako, a blizu. Fotogrgraijo je (cc) naredil Bryan Alexander.

Jaka Železnikar