Niels Hav: Moje fantastično pero

Najraje pišem

z rabljenimi pisali, ki jih najdem na ulici,

ali s promocijskimi kuliji, ki jih dobim od električarjev,

na bencinskih črpalkah ali v banki.

Ne le zato, ker so poceni (zastonj),

predstavljam si, da bo takšno orodje

moje pisanje zlilo z industrijo,

z znojem veščih delavcev, s pisarnami javne uprave

in s skrivnostjo vsega bivanja.

 

Nekoč sem pisal pikolovske pesmi z nalivnikom

– čisto poezijo o skoraj ničemer,

a zdaj raje serjem solze in smrkelj

na papir.

 

Poezija ni za mehkužneže!

Pesem mora biti vsaj toliko iskrena kot indeks Dow Jones

– zmes resničnosti in čistega blefa.

Pa ne da je kdo postal preveč občutljiv za to?

Komajda.

 

Zato budno spremljam trg obveznic

in pomembne dokumente. Borza

pripada resničnosti – tako kot poezija.

In prav zato se veselim kemičnega svinčnika

iz banke, ki sem ga našel neke temne noči

pred zaprtim kioskom. Čisto rahlo

zaudarja po pasji scalnici in fantastično piše.

 

V sodelovanju z avtorjem iz angleščine prevedel Peter Semolič

Niels Hav

Latest posts by Niels Hav (see all)