Tonja Jelen: ***

Občutek premikanja,

ko stojiš  na prehodu.

Duši te zadržan zrak.

Tiktakajo misli.

Nešteto jih je. Žgejo.

Vrelec spomina ti mrači obraz.

Spolzel si v čas.

Obstal.

Samotnež sredi gostote.

Sreča je v središču.

Sediš na klopci. Vlak je

pozabil na svoj prihod.

Ti se učiš izbirati dobre pesmi.

Utemeljitev in jasnost – Ingarden se

staplja v okus – a je kot déjà vu,

me prešine.

Vstanem. Mehanizacija ni

edina, ki me lahko popelje.

Čeprav je vse tako daleč,

čutim, da držim misel.

Tonja Jelen