Pridi
naši grobovi gorijo
kosti na hribu vpijejo
zalij nas ubrani nas
nočemo v prah
niti v pepel
vodo nam daj
žejna zemlja nas žveči
Pridi
rumene volčje oči renčijo
iz grmičevja me je ponoči
pregnal posušeni gozd
nočem tvojega mesa
nočem tvoje krvi
vodo hočem
Pridi
lačna hiša cvili
moja streha se kruši
postelje so polne
posušenih pajkov
in tla posejana z mrtvimi kačami
brez pozibavanja brez trepetanja
skozi razbita okna
žgoča vročina gloda moj temelj
Pridi
nemočno šepeta zemlja
dvorišče je razpokano
gube dolbejo brazde v mojih poljih
jaz sem sužnja sonca
vse moje seme je zaman
in vsak klas požene suh
Prihajam
da bi tavala celo noč
po praznem dvorišču
da bi se poročila z mesecem
da bi gola plesala kolo
da bi počil strešnik
da bi razpokala stena
da bi v noč dvignila roke
kot suhe rašlje
da bi se bičala s koprivo
da bi krik razcefral oblak
da bi se nebo usmililo
da bi glej
danes močno deževalo
na mrtvem vrtu
 
*Dodola je na poseben način za obred opravljena mlada ženska, ki skuša priklicati dež (opom. prev.)

Prevedla Dragana Bojanić Tijardović

• About
• Latest Posts

Jelena Radovanović

Jelena Radovanović se je rodila leta 1972 v Boru (Srbija). Diplomirala je na oddelku za anglistiko Filološke fakultete v Beogradu. Od leta 2002 živi v Nemčiji, kjer poučuje angleški in nemški jezik, ukvarja pa se tudi s književnim prevajanjem iz nemščine. Do sedaj je objavila pet knjig poezije: Povremeni prekidi sa zujanjem (2000), Sitne iznutrice (2002), Džibra (2006), Otvoreni prelomi (2012) in Strano telo (2024). Za prvo pesniško zbirko je leta 1999 prejela Disovo nagrado, leta 2001 pa Brankovo nagrado Društva književnikov Vojvodine, leta 2003 nagrado za knjigo leta Narodne biblioteke v Boru in dve prvi nagradi Univerze v Braunschweigu v Nemčiji za poezijo, napisano v angleškem jeziku.

Latest posts by Jelena Radovanović (see all)

• Jelena Radovanović: Dodola* - 15. 8. 2026
• Jelena Radovanović: Avgust - 13. 8. 2026
• Jelena Radovanović: Arabeska - 9. 8. 2026