Prišel si ogromen iz kamnite hiše
v rapsodijo čričkov
zakril si sonce na zvoniku samostana
medtem ko je brest trkal v polkna
in se je večer razlil kot črna plima
si nam prinesel obilje –
orehov ratluk in bokal deževnice
kavo iz fildžana in kocko sladkorja
fige in murve
v orgazmu škrlata
si pobožal ciprese z dlanjo
rekel si, to je domovina krvi, draga
to sva midva
vzel si me v naročje
dvignil slano obleko kot svojo zastavo
in razsekal prezrelo granitno jabolko:
ko se je njegova kri razlila po mizi
je iz semen njegove poloble
nepričkovano planil
koncept vesolja
Prevedla Dragana Bojanić Tijardović
Latest posts by Jelena Radovanović (see all)
- Jelena Radovanović: Avgust - 13. 8. 2026
- Jelena Radovanović: Arabeska - 9. 8. 2026