Pino Pograjc INTERVJU, PRISPEVKI, REFLEKSIJA

Pino Pograjc: O poeziji Jonathana Lewisa in pogovor z njim

Jonathan Lewis.

Jonathan Lewis je avtor knjige Babel On in zmagovalec natečaja Lines+ Stars Mid-Atlantic Chapbook Series. Je urednik revije Federal Poet, prejemnik štipendije Komisije za umetnost in humanistiko v Washingtonu ter dobitnik nagrade Golden Haiku. Njegove pesmi so bile objavljene v revijah Beltway Poetry Quarterly, Hawai’i Review, Washington Post in drugih publikacijah. Trenutno živi v Sloveniji. Karen Lyon je o njegovi poeziji dejala: »Branje nove pesniške zbirke Jonathana Lewisa je kot preživeti leto v družbi zelo pozornega in pismenega prijatelja.«

26.2.2026 sem v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna moderiral pogovor z Jonathanom in angleškim pesnikom Johnom Phillipsom – nekaj Jonathanovih odgovorov na moja vprašanja tistega večera sem prevedel in pripravil v sledečem zapisu.

Kako te je našla literatura in kako si našel pisanje?

Literatura me je našla že v zgodnjih letih, ko mi je oče vsako noč pred spanjem bral pravljice. Prebrala sva ogromno knjig! Moj oče je imel rad tudi poezijo in me je spodbujal, naj se na pamet naučim pesmi romantičnih pesnikov, kot sta William Blake in Henry Wadsworth Longfellow, ter modernističnih pesnikov, kot sta William Butler Yeats in Robert Frost. Kmalu sem začel tudi sam pisati pesmi. Ko sem bil star šestnajst let, sem pesem, ki sem jo napisal, poslal na državni natečaj, na katerem so organizatorji izbirali 10 zmagovalcev med dijaki iz vsake zvezne države v Združenih državah Amerike. Moja pesem se je imenovala »Green Sunset« [Zeleni sončni zahod]. Presenetljivo sem bil en od desetih zmagovalcev, izbranih v Kaliforniji, moji domači zvezni državi. Pesem je bila objavljena v antologiji, kar je bilo za mladega pesnika zelo vznemirljiva in navdihujoča izkušnja. Leta kasneje pa sem izvedel, da je dve leti za mano na istem dijaškem pesniškem natečaju zmagala mlada Taylor Swift (v svoji domači zvezni državi Pensilvaniji). Zdaj imam torej pesniško povezavo s Taylor Swift!

Kaj te navdihuje za pisanje? Kdaj se odločiš, da boš o nečem napisal pesem?

Za večino svojih pesmi črpam navdih iz vsakodnevnih opazovanj in izkušenj. Nekaj se zgodi in takoj prepoznam, kadar ima ta trenutek globlji pomen ali kadar je v njem skrita lepota, in iz tega se rodi pesem. Včasih pa se spominjam dogodkov izpred mnogih let in ta spomin nenadoma dobi nov pomen, ta pomen pa postane pesem. Kadarkoli se pojavi tak navdih, poskušam takoj vse zapisati v telefon, da ne pozabim. Nato, če je mogoče, poskušam še isti dan na računalniku napisati celotno pesem, dokler so spomin in občutki še sveži.

Zakaj si se odločil, da se preseliš v Slovenijo?

Moja žena je dobila službo, ki nama je omogočila, da dve leti živiva v Sloveniji. Oba čutiva, da sva imela veliko sreče, da sva lahko tukaj. Slovenija je res neverjetno lepa – pokrajina je osupljiva, ljudje pa so do naju zelo prijazni. Z veseljem obiskujeva tečaj slovenskega jezika, potujeva po različnih krajih po državi in se čim več učiva o slovenski kulturi, dokler sva tukaj.

Si opazil kakšne večje razlike med literarnimi sferami Slovenije in ZDA? Ali je življenje v Sloveniji do zdaj na kakršenkoli način vplivalo na tvoje pisanje?

Ko sva se preselila v Ljubljano, me je presenetilo, da je toliko ulic poimenovanih po pisateljih in pesnikih. Že sama ideja narodnega pesnika, kot je France Prešeren, in državnega praznika, ko se ljudje zberejo, da poslušajo njegovo poezijo, se mi zdi preprosto izjemna. Združene države Amerike sicer imajo nacionalni mesec poezije (april) in pesniškega lavreata – to je dvoletni vladni položaj, ki ga imenuje knjižničar Kongresa. Vendar menim, da se Slovenci na splošno bolj zavedajo svojih narodnih pesnikov in pisateljev kot Američani. Življenje v Sloveniji je moje pisanje vsekakor spremenilo na bolje. Ljubljana ima številne čudovite kavarne in prostore za pisanje. Tudi slovenska pesniška skupnost me je zelo toplo sprejela in cenim, da se tu odvija toliko branj in literarnih dogodkov. Še vedno pa se enkrat na mesec virtualno sestanem s »Federal Poets«, skupino ameriških pesnikov iz domovine. Ker so brali moje nove pesmi, so tudi oni začeli pobliže spoznavati Slovenijo.

Ali si morda opazil kakšne zanimive kulturne razlike med Slovenijo in Anglijo?

Ena od kulturnih razlik, ki sem jih opazil v Sloveniji, je tisto, kar sociologi imenujejo »tretje mesto«. Tukaj je v kavarnah in restavracijah ali v parku ves čas veliko ljudi, kar ustvarja čudovit občutek skupnosti. To seveda obstaja tudi v Združenih državah Amerike, a ker je ameriška infrastruktura bolj prilagojena ljudem, ki kavo in hrano uživajo na poti, menim, da so Američani prikrajšani za takšno izkušnjo. Po drugi strani pa menim, da je v Združenih državah lažje načeti pogovor z neznanci kot v Sloveniji. Za Američane je precej običajno, da načnejo pogovor z neznancem v vrsti za blagajno v trgovini, v dvigalu ali za sosednjo mizo v restavraciji. Menim, da so Slovenci zelo prijazni, in cenim, da si vzamejo čas, da se med seboj pozdravijo, vendar sem opazil, da se v Sloveniji pogovori z neznanci zgodijo mnogo redkeje.

V svetu sodobne slovenske poezije se veliko govori o pomenu družbeno angažirane poezije (če ne že politične) – kaj ti meniš o političnosti poezije? Ali mora eksplicitno govoriti o trenutnem dogajanju, da je politična?

Politična poezija je izjemno pomembna, saj pesniki izražajo naše misli in občutke o tem, kar se dogaja v svetu, čeprav je težko najti prave besede. Ko sem bil še študent, sem ob večerih obiskoval dogodke slam poezije, kjer me je prevzela moč teh pesmi. Seveda pa je poezija lahko močna in se dotakne ljudi, četudi ni izrecno politična ali povezana z aktualnimi dogodki. In prav tu bi trdil, da je vsa poezija dejansko družbeno angažirana. Ne glede na to, o čem se pesnik odloči pisati, vedno razkriva zanimive resnice o družbi, v kateri živi.

 

Pino Pograjc
Latest posts by Pino Pograjc (see all)