Pino Pograjc: kambus camino

bus za kamnik
v soboto ob šestih zjutraj
pobere mlade romarje,
ki smo končali z obredi
 
naše majice nosijo madeže,
čakanje je posušilo lase,
z bleščicami po obrazu
prislanjamo kartice
 
evforija se sprevrže v izmučenost,
polovico potnikov sem videl v tifli,
klubu, kamor se zatečejo mučeniki,
zdaj se vračajo v vsakdanjost
 
uro nazaj smo še kričali himne,
roke dvigovali k nebu,
okušali telo
 
sonce je komaj vzšlo,
v vsaki vasici na poti
se nekdo izkrca
in izgine v megli
 
vrata se odprejo na prazni postaji,
zato da nekdo lahko izvede
kratko bruhanje,
spokorno opravilo
 
nežno tresenje avtobusa
mi zapira veke,
dokler me ne zmanjka
na stolu tik za voznikom
 
prespim svojo postajo
in se vozim do glavne
 
živčna roka potrese mojo ramo
 
zbudi me grob glas
 
                         domov moraš

 

Pino Pograjc
Latest posts by Pino Pograjc (see all)