Če je mogoče,
odgrni zaveso, pretkano s pajčevino,
stopi čez lesen prag,
ki je ošibel od čakanja in topline,
in poglej, samo tokrat.
Tam prebivajo starodavne sanje.
Če je mogoče,
položi dlan na njihovo ožuljeno srce,
morda se je tam naključno zataknila
melodija,
v prostoru, od koder izdihi ne morejo pobegniti.
Ko se bahaš z računi s polovice desetletja,
ustvarjaš vtis velikega ugleda
na stenčasu z olesenelim obrazom.
Štejejo le padle številke.
Če je mogoče,
jih preštej in poglej.
Tam prebivajo starodavne sanje,
tako ti pravijo.
Ponujajo ti vse mogoče dokaze,
a ti se ne ozreš.
Zadnja iskra svetilke,
ki večno čaka na zadnji dih vzdiha,
pošilja isto sporočilo.
Tisti, ki je vstal in odšel,
je bil Buda.
V srcih ljudi pa
skrivaj živi Jašodara*,
ki je zaostala.
Z roko v roki
z drvečimi prividi
bom prišla tja, kjer si.
To imej v mislih!
Na robu spomina sveta
je tista, ki je ostala neporažena,
Jašodara,
tvoja Jašodara!
*Jašodara je bila žena Sidarta Gotama, ki je kasneje postal Buda.
Pesem je v angleščino prevedel Jayasrinivasa Rao, v slovenščino Peter Semolič
- Moulya Swami: Starodavne sanje - 16. 7. 2026