Ena   Neprenehoma nad vodo, obzorje, razcepljena reka, rogovila Oxusa, nekdo zavzame stališče, ali pa morda Hindujec piše magične uroke po pesku, giblje se, tava in pristane na obronkih besed, vsakič zato, da bi postal govor, da bi povezal ali morda razvezal; moker črnilnik, premikajoč se v kristalni posodi, priključen nase le zato, da bi se pustil za sabo, spiralasti dih se dotakne robov glinene skodelice, vsi čuti postanejo tridimenzionalni, zvit, razvit, v napetosti [preberite več]