Marjeta Trstenjak: Kapljanje spomina

Gladina jezera, v kateri se ogleduje nebo in se čudi svoji lepoti brez oblačka gubice. Na jezeru dežne kaplje ustvarjajo koncentrične kroge, ki se iz točke stika širijo navzven v neskončnost gladine, ki je prej objemala nebo. Mir se širi vame, ko gledam, kako kaplje rišejo kroge po gladini, kot kurja polt po koži. Kapljice dežja, miru in spokojnosti se razširjajo ne samo po jezeru, meni, ampak po vsem živem, ki se ga dotakne kapljica. Razširja se, kot se je razširilo vesolje ob velikem poku, ki je bil oglušujoč, ta je pa nežno tih. Trenutek milosti v tvojem nasmejanem pogledu, da sem lahko jaz. Spomin se sčasoma osuje kot velik dišeč cvet roza potonike. Je bil ta trenutek sploh resničen ali le privid? Tvoja naklonjenost izginja kot suho listje v toplem jesenskem vetru oddaljenosti. Naravni procesi doletijo vse živo, vse ljudi, tebe, mene. Metulji živijo le kratek čas. Kemija mine.

 

Marjeta Trstenjak
Latest posts by Marjeta Trstenjak (see all)