Jože Štucin (1955) je mladost preživel v Cerknem, po študiju glasbe pa se je zaposlil v Tolminu, kjer tudi živi.

Do upokojitve je poučeval glasbo na vseh tamkajšnjih šolah, osnovni, nižji glasbeni šoli in gimnaziji. Nekje vmes se je priključil lokalnemu rock bandu Alpen Joe, s katerim je nekaj let igral največje rockerske hite po betulah okrog Tolmina. Takrat se je naučil igrati tudi električno bas kitaro. Celo šolsko učiteljsko kariero, preko 41 let, pa je bil tudi mentor mnogim rockerskih bendom, ki so nastajali v osnovni šoli ali na gimnaziji. Slednje je bil njegov vzporedni učiteljski svet, v katerega je vlagal ogromno energije in tudi lastnih sredstev.

Piše predvsem poezijo, ki je objavljena v šestnajstih zbirkah, sedemnajsta, Matador in ljubica, bo predvidoma izšla 2026. Je že oddana v delo založbi. Nekaj poezije je tudi prevedene v tuje jezike, veliko pesmi pa je objavljenih tudi v slovenskih literarnih revijah.

Že od študentskih časov naprej piše tudi glasbene in literarne ocene / kritike / recenzije, ki jih objavlja v različnih medijih. Več let je bil urednik literature v reviji Primorska srečanja, vodil je Literarni klub Tolmin in je član Društva slovenskih pisateljev.

Piše tudi haiku. Dvajset let je izvajal vseslovenski (nekaj let tudi mednarodni) natečaj haiku poezije za otroke do 15. leta starosti. V tem projektu je izšlo dvajset zbornikov, v katerih je svoje haiku pesmi objavilo lepo število, na stotine, osnovnošolcev; med njimi so bili mnogi, ki so se imeli priložnost prvič (prenekateri verjetno tudi zadnjič) literarno predstaviti.

Poleg naštetega se od mladosti ljubiteljsko ukvarja s fotografiranjem, imel je že par samostojnih razstav.