Danes, tako kot včeraj in vedno,
pogoltneš jezo, ki se je nabrala
v letih izgnanstva v tvoji domovini,
izgubiš občutek za čas,
neprestano obkrožen z mrtvimi,
in z vonjem, ki spominja na dim iz Auschwitza.
Telesa so telesa.
Po smrti razlike ne štejejo –
jok in sočutje sta brez vrednosti.
Nenadoma, kot vedno, se je zemlja stresla,
šotor je divje zaplapolal v naletu vetra,
iskal je mesto brez grobov –
a zaman.
Tvoja usoda je preveč kruta.
Celo zemlja se je navadila na madeže otrok,
pobitih na vrelem pesku.
S cmokom v grlu
pobereš samoten čevelj svoje hčere,
ne zato, da bi ga dal v muzej,
ampak da se jo bodo njeni bratje in sestre spominjali,
če bodo imeli srečo,
da bodo živeli še eno uro.
Prevedel Peter Semolič
John P. Portelli, rojen na Malti, je zaslužni profesor Univerze v Torontu. Poleg enajstih akademskih knjig s področja filozofije, je objavil dvanajst zbirk poezije, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Uredil je dve zbirki poezije o Gazi, pa tudi zbirko, ki jo je napisal v soavtorstvu z Ahmedom Miqdadom, palestinskim pesnikom iz Gaze. Njegova najnovejša publikacija je Once I Forget: Poems (oktober 2025, Quebec, Kanada: Daraja Press, in Malta: Horizons).
Latest posts by John-Peter Portelli (see all)
- John-Peter Portelli: Pogoltneš svojo jezo - 18. 12. 2025