Jože Štucin je z ženo Mojco stanoval v bloku nasproti našega. Takrat še nista imela otrok.
Jaz sem bil še v osnovni šoli in nisem vedel, kaj naj sam s sabo.
Počel sem samo dve stvari – v moji in bratovi sobi čital romane ali bil na ulici.
Takrat sem ravno prebral knjigo »Mi, otroci s postaje Zoo« in si želel postati narkoman, a mi nihče ni hotel dati droge.
Ko sem tako enkrat postopal med bloki in tuhtal o tem, me je Jože povabil k njima domov.
Atmosfera v njunem stanovanju je bila drugačna kot v našem.
Onadva sta se imela rada. Tega od doma nisem bil vajen.
V njunem stanovanju sem se počutil varno. Počutil sem se sprejetega.
Prišel sem še večkrat.
Jože mi je dal poslušat glasbo, ki je nisem poznal, in čitat knjige, ki jih še nisem čital.
Čital sem tudi njegove pesmi. Bile so drugačne od pesmi, ki sem jih čital v šoli.
Pri njemu doma sem prvič zavohal umetnost.
In tega vonja se nisem nikoli več znebil.
Arheolog, scenarist in filmski režiser.
Izdal tudi eno pesniško zbirko z naslovom »Lačna žival«.
Foto (c) Irena Kovačević
- Jan Cvitkovič: *** - 6. 1. 2026