Irena Holozan: Simbioza

Hrast
sidra korenine v tla,
prste na rokah
razprostira v odročenje.
Na eni izmed vej
se je ugnezdila omela.
Ovija se
in vpija njegove sokove.
Hrast ve,
da mu jemlje moč,
a noče več biti sam.
Zaljubil se je
v njeno mehkobo.

Tudi ti, moj ljubi,
si vesolje,
ki vsrkava
žuboreči potok
mojih besed
kot črna luknja.

Bo najina ljubezen
zdržala vetrove preizkušenj,
jo bo odpihnilo?

Obtičiš v delu,
služba te je posrkala vase.
Ne opaziš rožnatih cvetov
češnje, ki sva jo za spomin
posadila na najinem vrtu.
Z gibom roke te povabim,
da pogledaš drevo
in ti s poljubom povem,
da te pogrešam.
Ovijem se okrog tebe,
tvoja ljubezen me hrani,
mi daje sidrišče.

About
Latest Posts

Irena Holozan

Irena Holozan (1966) je diplomirala na vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Odraščala je na Vrhniki, kjer je prvič brala svoje pesmi pred občinstvom skupaj z literarno skupino Piš, Vrhnika. Z Vrhniško literarno skupino so leta 2020 izdali Sorečja in leta 2022 Metamorfoze oljke. Javno so ob izidu vsake posebej brali pesmi na prireditvah v CD Vrhnika, v KD v Šentjoštu. Metamorfoze oljk so predstavljali skupaj s slikarko Živo Agrež še na Blejskem gradu ob slikarski razstavi nekaterih njenih oljk.