Eva Jesenovec: ***

diši po pokošeni travi

in zrelih figah

sonce se sprehaja

po mojih ramenih

toplo mi je

po figovcu se plazijo čebele

tanka karirasta mreža je meja

med nama in njimi

in ne seže do tal

 

moje toplo telo leži na

mehki vzmetnici

in tvoje toplo telo

leži zraven

povej mi

kdaj bo preveč

da neham

 

z roko mi odmikaš

lase z obraza

in s prsti iščeš 

znamenja na mojem hrbtu

vesolje jih je

in midva nimava toliko časa

čakajo naju drugi ljudje

 

domače nama je tukaj

na lase sem ti posadila cvetove

posvojila sva

dva debela hrasta in lipo

domače nama je tukaj

 

jesen je pred vrati

in ali boš ostal?

zmanjkuje te

in tvoje telo se ohlaja

dovolj imava vode

tvoji cvetovi 

morajo preživeti

 

Eva Jesenovec
Latest posts by Eva Jesenovec (see all)