diši po pokošeni travi
in zrelih figah
sonce se sprehaja
po mojih ramenih
toplo mi je
po figovcu se plazijo čebele
tanka karirasta mreža je meja
med nama in njimi
in ne seže do tal
moje toplo telo leži na
mehki vzmetnici
in tvoje toplo telo
leži zraven
povej mi
kdaj bo preveč
da neham
z roko mi odmikaš
lase z obraza
in s prsti iščeš
znamenja na mojem hrbtu
vesolje jih je
in midva nimava toliko časa
čakajo naju drugi ljudje
domače nama je tukaj
na lase sem ti posadila cvetove
posvojila sva
dva debela hrasta in lipo
domače nama je tukaj
jesen je pred vrati
in ali boš ostal?
zmanjkuje te
in tvoje telo se ohlaja
dovolj imava vode
tvoji cvetovi
morajo preživeti
Latest posts by Eva Jesenovec (see all)
- Eva Jesenovec: *** - 10. 3. 2026