Pino Pograjc PRISPEVKI, REFLEKSIJA

Pino Pograjc: Kamniški pesniški krožek: pisanje ljubezenske pesmi

S Sanjo Podržaj zdaj že drugo leto vodiva kamniški pesniški krožek s podporo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik. V tem času se je formirala skupina udeleženk_cev, ki je zelo raznolika, kar se tiče njihovih starosti, interesov in mnenj, združuje jih pa ljubezen do poezije. Ko sva sestavljala načrt za krožek, sva pričakovala, da bo prišlo več mladih, zato sva »sezono« zastavila od septembra do junija. Po prvi sezoni, torej po šolskem letu 2025/26, sva s finančno podporo Kotlovnice poskrbela tudi za izid Malega zbornika prve sezone kamniškega pesniškega krožka. (Če koga zanima, kakšne pesmi smo nabrale_i v Malem zborniku, le pišite meni ali Sanji, in vam zastonj izvod z veseljem tako ali drugače dostaviva.) 

V prvi sezoni smo se osredotočale_i bolj na slovensko in v manjšem obsegu tudi tujo literarno zgodovino, pobliže spoznavale_i s klasičnimi pesniškimi formami in sredstvi ter na približno mesec in pol v goste na literarni večer v Kotlovnico povabile_i slovenske_ga avtorja_ico, ki je bil_a tisti mesec v fokusu. Tako smo v Kamniku gostile_i Ano Pepelnik (ter z njo trio CPG), Lenarta Sušnika, Andrejo Štepec, Karla Hmeljaka, Veroniko Razpotnik, Špelo Setničar (slednji sta nastopali s projekcijo animacij Blaža Sovdata in s spremljavo na električni kitari Luka Flegarja) in Dejana Kobana (z Jako Bergerjem). V drugi sezoni bomo pa gostile_i Ingo Jesen Vitman Öri, Anjo Novak – Anjuto, Laro Božak, Natalijo Milovanović, Blaža Iršiča in Gala Grobovška.

V drugi sezoni se s Sanjo tudi bolj osredotočava na naloge kreativnega pisanja. Za eno izmed srečanj, specifično 22. oktobra, sem udeleženkam_cem pripravil nalogo pisanja ljubezenske pesmi. Kljub občutku, da to lahko izpade narcisoidno, sem nalogo sestavil na podlagi lastne pesmi z naslovom »Lotofag«. Žal je tako, da pesniki najbolje poznamo in najlažje izhajamo iz lastnih del. Sem pa seveda v proces pisanja vključil tudi mnoge pesmi drugih avtoric_jev – ne le da se otresem občutka samovšečnosti, temveč predvsem zato ker rad na delavnice prinašam in z udeleženkami_ci delim čim bolj raznolike pisave.

Lastno pesem sem razdelil na deset delov, vsak del je obsegal nekje od dva do pet verzov. Pesem sem razdelil tako, da je vsak izmed desetih delov predstavljal nek celovit vsebinski korak v grajenju celote. Postopoma sem po teh delih sestavljal navodila, torej eno navodilo oziroma ena kreativna naloga na en del pesmi. Tako je nastalo deset navodil oziroma nalog, deset korakov, ki so jim udeleženke_ci sledile_i in jih na koncu, ko smo opravile_i z vsemi koraki, združile_i v celoto. Nastale so zelo zanimive, kvalitetne in presenetljivo raznolike pesmi.

Pred vsako izmed desetih nalog pa smo skupaj prebrali tudi eno pesem, ki je služila kot miniaturni navdih za pisanje. Prva naloga je bila: »Vzpostavi kraj dogajanja. Naj bo vključen nek dolgotrajen in dokaj statičen proces – rast rastlin, živalska aktivnost …« Pred pisanjem prve smo prebrale_i »Trip« Boštjana Seliškarja. Druga naloga je bila: »Opiši en dinamični aspekt statičnega kraja dogajanja. Statično gladino jezera zmoti padajoče listje … Poskusi se vplesti v to – morda gledaš to dogajanje.« Pred pisanjem druge smo prebrale_i »Vodnjak si« Nahapeta Kučaka. Tretja naloga je bila »Opiši svoje misli, ki se ti odvijajo, ko si vpleten v to zunanje dogajanje.« Pred pisanjem tretje smo prebrale_i »Strah me je gorečega ogorka« Helene Zemljič. Četrta naloga je bila »Vrni se h kraju dogajanja, naravnemu procesu. Poskusi opisati ne le, kako vpliva nate, temveč tudi na druge ljudi.«  Pred pisanjem četrte smo prebrale_i »V kolkih imam gozd Kot« Helene Zemljič. Peta naloga je bila »Uporabi metaforo ali katero drugo pesniško sredstvo za razvoj misli o tej naravi – uporabi besedo ‘vesolje’.« 

Pred pisanjem pete smo prebrale_i izsek iz pesmi Sekumadyja Condéja. Šesta naloga je bila: »Vpleti osebo, ki jo ljubiš. Izberi si eno interakcijo, spomin, skupni dogodek s to osebo, in ga opiši, a res na kratko. Dotakni se zgolj trenutka, ne celote.« Pred pisanjem šeste smo prebrale_i »beti« Jana Cvitkoviča. Sedma naloga je bila: »Razvij spomin, interakcijo, odnos do te osebe z metaforo. Opiši to osebo in uporabi besedo ‘cvet’.« Pred pisanjem sedme smo prebrale_i »Katatonija« Anje Marković. Osma naloga je bila: »Uporabi retorično vprašanje, da opišeš svoj odnos, svojo ljubezen do te osebe.« Pred pisanjem osme smo prebrale_i »Lirični pogovor« Konstantyja Ildefonsa Gałczyńskega. Deveta naloga je bila: »Nadalje razvij prejšnjo metaforo s cvetom, da opišeš trenutek šibkosti ljubljene osebe. Lahko uporabiš čebelo, seme, list, mravljo, karkoli, kar se navezuje na prejšnjo metaforo.« Pred pisanjem devete smo prebrale_i pesem Ane Ahmatove. Deseta naloga je bila: »V dveh kratkih stavkih opiši svoj odziv (če le mogoče, ljubeč) na omenjen trenutek šibkosti ljubljene osebe.« Pred pisanjem desete smo prebrale_i »V času, ko v Sarajevu podirajo hiše, midva v Tomaju gradiva hišico« Josipa Ostija.

Nekatere_i so se bolj držale_i navodil, nekatere_i manj, a nič ne de, saj poanta te naloge kreativnega pisanja in pisanja nasploh (predvsem poezije v prostem verzu) ni strogo sledenje zunanjim pravilom, temveč iskanje tistih zakonitosti, ki so lastne tekstu v nastajanju, in včasih celo namenska disrupcija teh isti zakonitosti.

Upam, da boste uživale_i v branju krasnih pesmi, s katerimi so me navdušile_i krožkarji_ice in ki vas čakajo v prihodnjih objavah. Če vas kdaj pesniško zasrbi in imate čas in voljo, pa se nam pridružite na krožku – odvija se vsako sredo ob 18-ih v prostorih Kotlovnice v Kamniku!

Pino Pograjc
Latest posts by Pino Pograjc (see all)