V poslednjih sunkih
časa gradim stolp
segajoč v oblake
Glas je mogočen
razklan in razmesarjen
: v vseh razsežnostih
dirigira besnenju narave
: njene sile so
zlite v krik
ki v jutranji
svetlobi hlepeče čaka
glicinjin pomirjajoči dotik
1
Pesmi občutenj si
delim z vsem
bivajočim na zemlji
: iz sprejetja narave
kot brezčasnega prostora
z vzpostavljenim redom
duhovne vsenavzočnosti in
z vejami medsebojno
objemajočih se dreves
2
Le za hip
razočaranje nanje odtisne
izraz šibke poraženosti
: po nevihti sama
z obrednim izrazom
gledam v nebo
zdaj svetlejše od
sinjine in čistejše
kot kdaj prej
3
V poslednjih sunkih
časa gradim stolp
segajoč v oblake
: skozi izgube iščem
globljo modrost ko
se mesto preteguje
in si slači
svojo akvarelno masko
v blagem dežju
4
Stavbe se nagibajo
kot kamnite vrbe
in mračne zapirajo
ozek pas neba
začrtanega s strehami
na opustelih stebriščih
asketsko molčečih fresk
: skušam utišati tišino
se leviti vanjo
5
Kačji pastir se
razvije iz ličinke
na dnu ribnika
in se nato
preobrazi kot gosenica
v čarobnost metulja
: s trepetavimi zamahi
prosojnih kril lebdí
nad neizbežno končnostjo
6
S krili metulja
letím med brstečimi
travami veličastnih poljan
kot da pravkar
vstopam v življenje
čeprav ne pričakujem
mističnih čudežev ki
bi pozimi zmogli
obuditi ogolelo drevo
7
Počasi drseča reka
prisluškuje suhim osatom
ki pod migotavimi
silhuetami molčečih gora
v vetru plapolajo
z zvoki bolečine
zapisane na nebo
v notno črtovje
z basovskim ključem
8
Bori stojijo mirno
: zrak ima oster
skoraj sterilen okus
kot nekaj ukradenega
: zvočna kulisa škržatov
buhti v agoniji
: stara drevesa ne
rojevajo več plodov
na pragu praznine
9
Tatjana Pregl Kobe je leta 1946 v Mariboru rojena slovenska pisateljica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno književnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 diplomirala. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Slovenske sekcije PEN, ena izmed ustanoviteljic Mire, ženskega odbora PEN, Društva likovnih kritikov Slovenije, članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga in direktorica založbe Edina. Živi in ustvarja v Ljubljani in v Bohinju.
Izšlo je mnogo njenih knjig, med njimi so dela s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike, pesniške zbirke ter knjige za otroke in mladino. Kot kustosinja in avtorica besedil, objavljenih v katalogih, revijah in treh knjigah Likovne impresije spremlja sodobno slovensko likovno produkcijo. Strokovno se ukvarja s slovensko knjižno ilustracijo. Redno sodeluje tudi na vodstvih razstav in na predavanjih o tej likovni zvrsti ter kot članica žirij pri domačih in mednarodnih bienalnih razstavah ilustracij. Za to dolgoletno delovanje je leta 2025 prejela Priznanje Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja.
Doslej je izšlo osemnajst njenih pesniških zbirk. Poezijo objavlja v literarnih revijah, izbrane pesmi so v nekaterih antologijah, prevede so v več tujih jezikov. Občasno piše tudi literarne ocene knjig, predvsem pesniških zbirk. Za poezijo je prejela štiri mednarodne nagrade: nagrada na Mednarodnem natečaju za poezijo in prozo mesta Salò, Italija (2006, 2009); nagrada predsednika žirije na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Neapelj, Italija (2009); nagrada na mednarodnem natečaju Premio europeo di arti letterarie Via Francigena. Leta 2010 je bila med finalisti Pesniškega viteškega turnirja. Leta 2012 je bila v širšem izboru za nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti, vseslovenske književne nagrade za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus. Leta 2023 je bila nominirana za pesniško nagrado Fanny Haussmann. Leta 2025 je bila v ožjem izboru nominirana za nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti, še isto leto je bila nominirana tudi za Jenkovo nagrado Društva slovenskih pisateljev.
Piše tudi literaturo za otroke in mladino, najraje poezijo. Njene slikanice in knjige za otroke so med najbolj priljubljenimi, objavljene so bile v različnih revijah za otroke (Ciciban, Kekec, Otroci, Otrok in družina, Trobentica) in prevedene v več tujih jezikov.
Foto (c) Marjan Verč
Latest posts by Tatjana Pregl Kobe
(see all)