Ko smo nehali jokati
in bili na tem, da nas raznese kot pločevinke s pretečenim rokom
je letalo prišlo
in nam s konico raketnega krilca razčesnilo glavo
Nihče ga ni krivil
bilo je namreč iskreno: balo se je pač
da nas bo razneslo
Lakomno letalo nas je použilo
svet se je postavil na glavo
s tlemi nad nami
Celi smo se potopili pod morsko gladino
V troje smo družno tako poleteli
in prvikrat je bilo vse tako rekoč logično
Hribi so nosili prazne pločevinke fižola
za njimi je tekla miš, ki je požrla
poslednji trikotnik rumenega sira v mestu
Morski psi so ležali na letalih
jim rjoveli v obraz
jim lomili krila, če so se dvignila nad naša
Rumene vrtnice so bežale iz zemljinega objema
pestiči poljubljali usta čebel
da niso mogle brenčati
Vse ribe so dajale vtis siren
In prvikrat nas ni bilo strah
Nebo se je kar naprej grizlo v jezik
nas vse svarilo
naj ne izdamo skrivnosti
in nas opominjalo
da smo le trenutek poprej
umirali.
Prevedla Katja Zakrajšek
- Batul Abu Aklin: Ptičji katalog - 15. 12. 2025
- Batul Abu Aklin: Tako kuham svoje žalovanje - 30. 3. 2025
- Batul Abu Aklin: Žgoče sonce - 25. 3. 2025