
Pesnica D. A. Lori (Dolores Atansova Lori) velja za uveljavljeno makedonsko pesnico srednje generacije, ki je do sedaj izdala pet pesniških zbirk, v slovenskem prevodu pa se na Poiesis predstavlja prvič.
Zadnja zbirka Zdaj ti postajaš jaz je nastajala v času pandemije, v času, ko smo se drug od drugega odtujevali, ne zgolj fizično, ampak tudi miselno. Avtorica pravi, da si je med dolgimi sprehodi ob reki Vardar začela postavljati vprašanja, kdo je ter si zato, da bi lahko bolje razumela sebe in druge, izmislila tisto drugo osebo in tako je ti postajal jaz, kot pravi v naslovu zbirke in v pesmi, s katero zaključuje zbirko:
Zdaj ti postajaš jaz,
jaz pa se tiho umikam
v tisto, kar zares sem,
a nisem znala biti.
Pesnica nastavlja svojevrstno metaforično ogledalo, v katerem se lahko zazremo v svoje življenje, se spomnimo na ljudi, ki so nas zaznamovali, se ukvarjamo z minevanjem, odraščanjem, spreminjanjem in odtujevanjem. Močno prisoten je motiv telesa, ki ga lirski subjekt nagovarja, se vanj vrača, beleži svoje občutke in spremembe, ga primerja z mladim in starim telesom, kot zapiše: Imam 23 let//Telo je mlado in hrustljavo//Vse mu dam//Čez nekaj let//Moje lastno telo//Postane Juda …
Nato, kot protiutež mlademu telesu, sledi pesem, ki se začne z verzi //Imam 79 let//korak je lahkoten, a oči so motne//Ni drugega načina da bi živel //z bremenom tega dolgega življenja … In tako se skozi celotno zbirko povezujejo fragmenti iz mladosti in starosti, mlado telo, polno sanj, in staro, onemoglo telo.
Naslednji prisoten motiv je svoboda, ki je bila posamezniku med pandemijo odvzeta, lirski subjekt pa se je močno oklepa in pravi: //nosimo ukraden košček svobode//rojstno znamenje//izhodiščno točko//od vedno//za vedno.
V nadaljevanju se lirski subjekt ukvarja s problemom odtujenosti. Ne gre zgolj za odtujenost med ljudmi, ampak predvsem za to, kako se je posameznik odtujil od sebe, si zatiskal oči pred lastnimi grehi, neuspehi, obupom in hinavščino: //Zaznala sem hinavščino//to naličeno sivo misel//v kateri živijo vsi//nasprotni pomeni besed//ki jih izrekaš//.
Skozi celotno zbirko lahko občutimo negativna čustva, razočaranje, bes do sveta »v katerem se razrašča kaos« in strah:
Bojim se tujega gneva,
tuje nepremišljenosti,
tuje opustele želje,
vse prepoznam,
tako dobro se poznam.
Zadnji prisoten element pa je element časa oziroma zavedanje o minevanju. Tako kot se življenjski cikel začne s pogumno odločitvijo za rojstvo, “//pogumen je tisti, ki se rodi//še pogumnejši tisti, ki živi//”, se cikel metaforično sklene “//z uro, ki odšteva točno breme v katerem čas dremlje in čaka, da se zavrti na svoj začetek//”.
Zbirka Zdaj ti postajaš jaz navdušuje tudi s prefinjenim pesniškim jezikom, ki se poigrava z ritmom, rimo, strnjenostjo, večplastnostjo in ponekod neprevedljivimi izrazi. Verzi si sledijo kot sličice, kot drobci misli, ki bralca popeljejo v notranjost, v tistega ti, ki se nahaja nekje globoko v posameznikovem jazu in prehaja iz enega sveta v drugega.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS
- Lara Mihovilović: Zdaj ti postajaš jaz (o pesniški zbirki Dolores Atanasove Lori) - 10. 12. 2025
- Lara Mihovilović: Potovanje skozi areno življenja in prazna mesta v poeziji Snežane Stojčevske - 2. 10. 2025
- Lara Mihovilović: Pesniške začimbe in sestavine zbirke “Notranje planine” Vladimirja Martinovskega - 30. 10. 2024