Živorad Nedeljković: Deset minut čez sedem

V Dragačevu so odmevale trobente.
Skozi okno sem se dotikal lastovk.
 
Ti si likala. Vedela sva, da je vse tako, kot mora
Biti, resničnost pa daleč od naju.
Tako kot mlini na veter in pokrajine na slikah.
To, kar sta iskali, sta najini duši ustvarili.
Likala si tulipane, posute po posteljnini.
 
Vrtovi dežele na severu: najine sanje.
Cvetje, voda, muzeji, tržnice, demokracija,
Lepo je imeti takšno življenje: nasip, jez.
Gledati mesto s svoje obale, kot Vermeer.
Ustaviti kazalce. Na uri mestne hiše
V Delftu za vselej ura deset minut čez sedem.
 
Rekla si: petnajst otrok: velik svet.
Otroci: mleko in med za Vermeerja in njihovo mamo.
 
Mlekarica je zlivala belino iz vrča.
Bil je srečen dan. Še zdaj je: deset minut čez sedem.

Prevedla Dragana Bojanić Tijardović

Živorad Nedeljković
Latest posts by Živorad Nedeljković (see all)