Po tenki liniji me voziš
do mojih krajnih meja.
Z roba na rob me vodiš.
Iz kože me daješ.
Zapuščam telo.
Od zgoraj se opazujem
in le tedaj se počutim
svobodno.
Všeč mi je okus.
Breztelesno lebdim
nad časom.
Potem se znova
vračam v telo.
Nebo in zemlja
zavzameta svoji prvotni legi.
Sonce vzhaja.
Življenje teče dalje po ustaljenem tiru.
Le v kotičku mojega nasmeha
lahko naslutite, da sem se, vsaj za trenutek,
dotaknila magije.
Prevedla Lara Mihovilović
Latest posts by Snežana Stojčevska (see all)
- Snežana Stojčevska: Okus svobode - 4. 10. 2025
- Snežana Stojčevska: Mi, pesniki - 30. 9. 2025
- Snežana Stojčevska: Pesniški post - 28. 9. 2025