Aljaž Primožič POEZIJA, PRISPEVKI

Aljaž Primožič: Danska

Se spomnita neba nad Nyhavnom,
ko nismo razumeli,
zakaj je september na severu
toliko hladnejši kot doma?
 
Se spomnita svojih
od mraza popokanih rok,
ki so komaj zvijale cigarete,
in mojih od alkohola svetlečih se ustnic,
ki so zmogle komaj kaj reči?
 
V tisti tišini smo vedeli,
da v našem mestu
ni barvastih hišk.
 
Lahko bi rekel, da mi je žal,
da vaju premalokrat pokličem.
Lahko bi rekel, da bo jutri konec sveta
ali pa bi nam naročil še eno pivo.
Lahko bi govorili o odkrušenih zobeh
ali se prepirali, kdo se bolj boji vračanja domov.
Lahko bi poskušali v prazne steklenice
ujeti veter,
si govorili, da bo še vse dobro,
ali goli skočili v severno morje.
 
Vse, kar je, je čas,
ki nam pušča, da nam med prsti
zrase plavalna kožica.
 
Kako dolgočasen je moral biti tisti človek,
ki je med vsemi morskimi bitji
izbral ravno morsko deklico.
Lahko bi izbral koga od vaju
ali mojo tišino,
ki jo gladina vsakič znova odbije
od vajinih prekratkih objemov.

Aljaž Primožič
Latest posts by Aljaž Primožič (see all)