Zapomni si pot, po kateri boš šla, Egerija,
ko boš šla za mano.
Za sabo puščaj drobtine,
da se razgubijo po svetih krajih.
Poskušaj si zapomniti podrobnosti
in si predstavljaj, da bodo nekoč
s tvojim imenom
poimenovali nebesno telo,
ki se bo pomikalo vsak dan bliže Zemlji.
Tam gor že dolgo ni več prostora za tistega,
ki je iz pesmi postavil svet
in se je razstresel v puščavski pesek:
iz njegovih rjavih oči se je razlilo Rdeče morje,
iz njegovih rok so zrasli grmi,
iz njegovih stopal so izklesali gorovja,
iz njegovih nog so se razrasle tvoje noge,
iz njegovih ust
nekaj slišiš.
Latest posts by Aljaž Primožič (see all)
- Aljaž Primožič: Ko boš šla za mano - 20. 7. 2025
- Aljaž Primožič: Postanek (o zbirki Josipa Ostija Atrij) - 22. 6. 2025
- Aljaž Primožič: Odhod (o zbirki Kostye Tsolakisa Greekling) - 27. 4. 2025