Najnovejše objave

zapiski

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 08

Pesniška nemoč je zagotovo za vsakega pesnika in pesnico najbolj strašljivo stanje. Po eni strani spominja na impotenco ali frigidnost in tako kot omenjeni fiziološki motnji tudi pesniška nemoč pišočega izčrpava. Toda pesniška nemoč nima zgolj psihološke dimenzije, temveč ima tudi metafizično dimenzijo. Strah pred belino praznega lista papirja torej ni le znak strahu pred neuspehom, temveč  je tudi znak nekega globljega in bolj primarnega strahu. Strahovi, s katerimi se [preberite več]

31. 10. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 07

Spet enkrat sedim pred belino računalniškega ekrana. Že nekaj časa nisem pisal pričujočih zapiskov in zato me ob tem preveva nekoliko srhljiv občutek. Belina … Od kod pravzaprav strah pred praznim listom papirja? Ta pregovorni strah pred praznim belim listom papirja? Obstajata vsaj dve vrsti strahu pred belim listom papirja. Najprej je tu strah pred katerimkoli in kakršnemkoli belim papirjem. Gre za fobijo, podobno fobiji pred odrtim ali zaprtim prostorom ali fobijo pred pajki, [preberite več]

10. 10. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 06

Belo, belo … Tih poletni večer. Katja bere, sedim za računalnikom. Po dnevih dežja se je poletje končno vrnilo. Zrak in veje dreves v parku pod oknom mirujejo v prijetni toploti. Belo, belo … Z igrišča onkraj parka se sliši vzklike otrok, ki igrajo košarko ali nogomet, in vrisk vlaka z železniške postaje. Ljudje prihajajo in odhajajo in se vračajo … Belo, belo … Ulice za železniško postajo se spuščajo proti centru mesta, proti reki, nabrežje Ljubljanice se zdaj zagotovo [preberite več]

5. 7. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 05

Življenje je v naši izkušnji izenačeno z dihanjem. Tudi poezija je izenačena z dihanjem. Toda ali to pomeni, da sta življenje in poezija eno in isto? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Poezija kot oblika erotizma je »prekipevajoče življenje« in zdi se, da je kot takšna izenačena z življenjem. V prid temu govorijo tudi nekateri stari teksti, med njimi Čandogja Upanišada, ki človekov govor in dih poveže v eno: v pesem, ki je bistvo vsega vesolja. Toda nešteto pesniških usod [preberite več]

28. 6. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 04

Evropska književnost se začne s Homerjevo prošnjo: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila.« Toda za kaj pravzaprav prosi tu slepi pevec? Da bi odgovoril na to vprašanje, se moram spet zateči k dihu, dihanju. V dozdajšnjih Zapiskih sem govoril o dihanju kot o osnovni biološki funkciji in na kakšen način je povezano s pesništvom, vendar pa dihanje ni samo to, pomembnost diha in dihanja so ljudje kmalu opazili in jima pridali simbolni pomen najvišjega reda, povezali so ju z [preberite več]

10. 5. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 03

Sedim pred računalnikom. Na ekranu se blešči belina odprtega dokumenta. Diham. Diham počasi, tako kot je treba: zrak vdihujem skozi nos – najprej z njim napolnim spodnji del pljuč, potem še zgornji del pljuč. Za hip zadržim dih in nato izdihnem skozi usta, pri tem izdihnem najprej zrak iz zgornjega dela pljuč, potem še iz spodnjega. Znanstveniki so ugotovili, da takšen način dihanja zmanjšuje stres, odpravlja tesnobo, skratka pomirja našo vse prevečkrat razburkano duševnost. [preberite več]

26. 4. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 02

Beseda navdih izhaja iz besede dih, dihanje. Dihanje je bistvena telesna funkcija vsakega živega bitja, ko se dihanje ustavi, živo bitje umre. Dihanje pa je še na drugačen način pomembno tudi za pesnike in pesništvo. Pesnikov dih ni samo dih, saj se skozi dihanje izraža najpomembnejši del pesmi, ritem. Biti zvest svojemu ritmu v veliki meri pomeni biti zvest lastnemu dihu. Pisanje pesmi je tako v prvi vrsti stvar telesa, telesnosti, ne glede na to, v kolikšni meri je pesem, ki jo [preberite več]

12. 4. 2015

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 01

Sedim pred računalnikom in strmim v sveže odprt dokument. Danes bom napisal pesem. Toda ali se pesem res lahko napiše na ta način, da se odločim zanjo? In četudi jo lahko napišem, ali bom to pesem sploh imel za pravo pesem? Ali pa je prava pesem samo tista pesem, ki me zasači nepripravljenega, v trenutku, ko sploh ne razmišljam o poeziji in se izlije na papir ali v računalnik sama po sebi in brez preostanka? Sem izrazito kampanjski pesnik, torej takšen, ki k pisanju poezije sede le [preberite več]

16. 3. 2015