Najnovejše objave

blog

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 08

Pesniška nemoč je zagotovo za vsakega pesnika in pesnico najbolj strašljivo stanje. Po eni strani spominja na impotenco ali frigidnost in tako kot omenjeni fiziološki motnji tudi pesniška nemoč pišočega izčrpava. Toda pesniška nemoč nima zgolj psihološke dimenzije, temveč ima tudi metafizično dimenzijo. Strah pred belino praznega lista papirja torej ni le znak strahu pred neuspehom, temveč  je tudi znak nekega globljega in bolj primarnega strahu. Strahovi, s katerimi se [preberite več]

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 07

Spet enkrat sedim pred belino računalniškega ekrana. Že nekaj časa nisem pisal pričujočih zapiskov in zato me ob tem preveva nekoliko srhljiv občutek. Belina … Od kod pravzaprav strah pred praznim listom papirja? Ta pregovorni strah pred praznim belim listom papirja? Obstajata vsaj dve vrsti strahu pred belim listom papirja. Najprej je tu strah pred katerimkoli in kakršnemkoli belim papirjem. Gre za fobijo, podobno fobiji pred odrtim ali zaprtim prostorom ali fobijo pred pajki, [preberite več]

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 06

Belo, belo … Tih poletni večer. Katja bere, sedim za računalnikom. Po dnevih dežja se je poletje končno vrnilo. Zrak in veje dreves v parku pod oknom mirujejo v prijetni toploti. Belo, belo … Z igrišča onkraj parka se sliši vzklike otrok, ki igrajo košarko ali nogomet, in vrisk vlaka z železniške postaje. Ljudje prihajajo in odhajajo in se vračajo … Belo, belo … Ulice za železniško postajo se spuščajo proti centru mesta, proti reki, nabrežje Ljubljanice se zdaj zagotovo [preberite več]

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 05

Življenje je v naši izkušnji izenačeno z dihanjem. Tudi poezija je izenačena z dihanjem. Toda ali to pomeni, da sta življenje in poezija eno in isto? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Poezija kot oblika erotizma je »prekipevajoče življenje« in zdi se, da je kot takšna izenačena z življenjem. V prid temu govorijo tudi nekateri stari teksti, med njimi Čandogja Upanišada, ki človekov govor in dih poveže v eno: v pesem, ki je bistvo vsega vesolja. Toda nešteto pesniških usod [preberite več]

Katja Kuštrin: Moja nova prijateljica

Še predno sem začela zapisovati svoje prve verze in se spoznavati s poezijo, sem kar nekajkrat slišala, da pesem najde pesnika ali pesnico in ne on ali ona pesmi. To se mi je zdelo čudno, celo nekoliko egocentrično, prevzetno. Zakaj in kako bi pesem nekoga našla? V času nastanka mojih prvih pesmi niti nisem bila pozorna na to, kako pesem nastaja – vsa moja pozornost je veljala zapisovanju besed, prek katerih naj bi prišel do izraza moj avtentični glas. Toda s časoma sem začela [preberite več]

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 04

Evropska književnost se začne s Homerjevo prošnjo: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila.« Toda za kaj pravzaprav prosi tu slepi pevec? Da bi odgovoril na to vprašanje, se moram spet zateči k dihu, dihanju. V dozdajšnjih Zapiskih sem govoril o dihanju kot o osnovni biološki funkciji in na kakšen način je povezano s pesništvom, vendar pa dihanje ni samo to, pomembnost diha in dihanja so ljudje kmalu opazili in jima pridali simbolni pomen najvišjega reda, povezali so ju z [preberite več]

Katja Kuštrin: Naslikati pesem

Vidim, slišim, voham, okušam, tipam. Zase lahko rečem, da sem vizualni tip človeka. Ideje, misli, občutenja še najbolj dojemam kot podobe, oblike, barve, detajle. Moji spomini na pretekle dogodke so globoko prežeti z detajli in še meni se zdi smešno, da sem si jih sploh zapomnila. Če se vrnem k poeziji in mojim prvim korakom v svet pisanja verzov, pesmi, so ti koraki povezani prav z vidom. S Petrom živiva skupaj, zato najbrž kdo pomisli, da ure in ure preživiva za mizo ob [preberite več]

Peter Semolič: Pred praznim listom papirja 03

Sedim pred računalnikom. Na ekranu se blešči belina odprtega dokumenta. Diham. Diham počasi, tako kot je treba: zrak vdihujem skozi nos – najprej z njim napolnim spodnji del pljuč, potem še zgornji del pljuč. Za hip zadržim dih in nato izdihnem skozi usta, pri tem izdihnem najprej zrak iz zgornjega dela pljuč, potem še iz spodnjega. Znanstveniki so ugotovili, da takšen način dihanja zmanjšuje stres, odpravlja tesnobo, skratka pomirja našo vse prevečkrat razburkano duševnost. [preberite več]

Katja Kuštrin: Prva pesniška zbirka

Danes je dan za posebno zgodbo, ki mi jo je pred časom povedal Peter, njemu pa jo je predal kipar Marko Pogačnik. Zgodba me je tako pritegnila, da sem med počitnicami v Kopru kupila svojo prvo pesniško zbirko, zbirko Reinerja Marie Rilkeja Pesmi. Zgodba gre takole: Zemljo naj bi obkrožale energijske črte, imenovane zmajeve črte. Nekateri trdijo, da naj bi te črte uporabljale ptice, ribe in druge živali za »kompas«, vsebovale naj bi magnetit, ki naj bi omogočal živim bitjem [preberite več]

Pesem ni tukaj, da bi jo razumeli

Danes dobivam vpogled, kje se je moj problem v razumevanju in zavračanju poezije začel. Spomnim se mladostniških let, ko sem prebrala kakšno pesem in enostavno nisem razumela, kaj pesnik želi povedati. To me je spravljalo v frustracijo in me odvračalo od branja moderne poezije. Kot se spomnim, smo v šoli razčlenjevali pesniška dela zato, da bi jih razumeli in tu je v moji glavi nastala zmeda. Zato sem raje prebirala lahkotnejše, čustveno izpovedne pesmi. Kakšna je razlika med [preberite več]
1 2