Rjoveči gobci ne čutijo usmiljenja do svinjine
bežiš pred smradom strahu, zlomljenimi glasovi, koraki
povej mi, ali kamen še prisluškuje vetru
ali pesek še hrani naš dom v pekočem spominu
kričiš na nehvaležne doline, to deželo, moje drobovje
tvoj odmev kljubuje nevihti med zatočiščem in morjem
prašna obzorja, ognjene poroke na razpenjenem nebu
korakanje vzdolž monotonih rečnih obrežji vse do izliva
z vozlom v želodcu v postelji iz grenkih lovorovih listov
glasno kličeš vodiče, da te odvedejo do obale
kako si naj izpogajaš čoln, ki bo držal vodo
kako naj se posloviš od vsega, kar ti je bilo ljubo
ziblješ otroka, ki nima jakne
oklepaš se peska, raztresenega po valovih
Zakaj, vprašaš, naj bi verjel morju
Prevedel Peter Semolič
Patrick Williamson se je rodil v Madridu leta 1960 in živi v bližini Pariza. Je pesnik in prevajalec, ukvarja pa se tudi z glasbo in je avtor filmov na poezijo oziroma pesmi. V svojem delu se osredinja na italijanščino in Italijo, kjer je objavil dve pesniški zbirki: dvojezično, angleško italijansko, zbirko »Beneficato« (English-Italian, Samuele Editore, Pordenone, 2015), in zbirko »Nel Santuario« (Samuele Editore, 2013; Menzione Speciale della Giuria in the XV Concorso Guido Gozzano in 2014). Je tudi prevajalec in urednik antologije pesnikov iz francosko govorečega dela Afrike »The Parley Tree« (Arc Publications, 2012), ki je del obširnejšega projekta, ki na svoj način prevprašuje dogodke na Bližnjem Vzhodu, ki dnevno in na globalni ravni vplivajo na nas v zadnjih letih. Junija leta 2015 je kot gost festivala Residenze Estivale in Duino bral svoje pesmi tudi v Kamni Gorici.
Latest posts by Patrick Williamson (see all)
- Patrick Williamson: Žep poln peska - 7. 3. 2016