Najnovejše objave

PESMI

Sonja Cekova Stojanoska: Ne maram zvonov

Medtem ko hitimo po vsakdanjosti, premikamo svoje meje, okoli nas se gnetejo ljudje kot megla, hijene pa so ves čas lačne, praskajo, se spopadajo in druga drugi iztikajo oči, brž ko jim kaj zadiši po mesu, in mrcvarijo tekmece, zato da potešijo lasten ego.   Kolo se vrti, pravijo, in stari zvon spet odšteva čas, čeprav vsi uporabljamo mobilne telefone.   Ne sovražim zvonov, ne, in vendar naj počakajo v daljni prihodnosti; saj ni treba, da se ustavi čas, želim si samo [preberite več]

9. 1. 2018

Dragana Evtimova: Za nami

                        Za fotografijami, ki jih prenašamo po žepih starih plaščev                         so spomini. Za njimi se izpisujejo zapiski, [preberite več]

2. 1. 2018

Sandro Pecchiari: severni sij

nebo ostro zamejuje in ukrivlja zemljo poglablja jo brez cest osvobaja njene poti   svetilke se objemajo v zavetju parkirišč   to je edina luč, ki jo poznam, rumeno obarva pogled, zameji temo: noben duh ne bo prišel med te avtomobile nihče čez mero praznoval se okoli tvoje hiše igral s kostmi živali in peresi   na potovanje prežijo letala reke, ki so jih zvile nevihte. edina pot je skriti šepet zarij sprejmeš ga le, če o njem govoriš tiho kot to počneš z mano, ne [preberite več]

21. 11. 2017

Michele Obit: (Izhodi)

a   Medtem ko vi greste proč – s tistim povsem vašim vestnim umevanjem stvari – jaz prizadevno zapiram polknice in puščam, naj prosevata samo od izven besnenje vretenc in šumenje vrb.   b   Najboljše pesmi so v stvareh ki jih izgubimo – najboljši pesniki so življenje porabili, da so jih iskali in so se danes zbrali okoli mize na kraju sobe z izhodom, ki se razpira v svet.   c   Potlej, naslonjeni na mrežo spominov definirajmo čas: desetminutni predah in [preberite več]

14. 11. 2017

Marella Nappi: Šivanje sanj

Med rjuhe razparanih sanj se uleknem med sence dolge in belkast vonj stvari izparelih. Premlevanja razum duši medtem ko dih-izdih podoben ločju ki ga je razmršil veter ugrezne se v kraje ki jih je ustavil čas. Kot da bi želela mi pokrpati oblačila neurejena v čarobnost sanj vstopa tiho milost. Polzi mi po arterijah prisotnost misli-brezna medtem ko svet kriči po krvi in kisiku po bilu in zatišju ne da bi nam katerakoli zvezda pomagala dojeti to življenje onstran ljubezni ki sledi [preberite več]

7. 11. 2017

Mladen Blažević: Beločnice

vsakič ko se široko odprtih oči skrijem v množici in pogoltnem kletvico si odtrgam košček telesa nimam več prstov na rokah in nogah   ljudstvo Evenkov se ni začudilo ko je v gozdu kjer so lovili majhne kožuharje padel komet   odprl je okno jamo zemlja je požrla ledeno kroglo in zaprla oko z veko iz prsti drevesa so se podrla in se polegla kot razvejane trepalnice   od takrat mislijo da ima zemlja oči in da jih odpre le zato da bi jih spet zaprla   Prevedel Peter [preberite več]

28. 9. 2017

Mladen Blažević: ***

Thor Heyerdahl je 1947 odšel iz Peruja proti Polineziji na splavu Kon Tiki zgradil ga je iz drevesa balsa z orodjem kot so ga uporabljali pred tisoč leti   nameraval je prepluti Tihi ocean dokazati da so ljudje že pred Kolumbom prehajali čez oceane nasedel je na nekem grebenu v otočju Taumotu   podobne podvige je delal vse življenje   ko je četrtič zajadral na ladji Tigris zgrajeni iz papirusa v Iraku pri prehodu skozi Rdeče morje se je  po bližnjih deželah [preberite več]

19. 9. 2017

Soleida Ríos: Obisk

Ni astmatik, ni počasen niti v naglici … prišel je z Mesta počitka, v belem oklepu, visok kot prej, močan je odrival zrak … bolje rečeno, vzvaloval je zrak s svojim korakom.   Prišel je v kar je bila moja hiša. Ne asteroid, ne visoko v strmi in suhi Stari Havani. Vstopil je v jasen pravokotnik brez strehe, obkrožen z drevesi.   Videla sem ga, njegova naravnost je bila kot moja. Brez pretirane vzhičenosti ali presenečenja sem šla do njega in mu položila na glavo koralno [preberite več]

16. 4. 2017

Pierre Bernet Ferrand: Alter ego

Ob meni je vedno nekdo, prek katerega se prepoznavam, čeprav ne vidim drugega kot nejasen obris, ki me spremlja, sledi obraznih potez v svetlobah in teminah mojega spomina. Kljub občasnim dvomom, ki me navdajajo, se ravnam po njegovih nasvetih. V vsaki nevarnosti je z mano. Če sem miren, se mi kot zvest pes postavi ob stran, in okoli mojega vratu je šal, ki me varuje pred vlago, pred mrazom. Ko se spusti noč, me gleda, kako spim. Dolga leta je že moj sopotnik, izumil je nešteto načinov, [preberite več]

12. 4. 2017

1 2 3 4